Radgončani obeležili 14. občinski praznik; V slabih dveh tednih kar 24 različnih prireditev in dogodkov; Cilka Dimec Žerdin častna občanka Tako kot vsako leto, v začetku in prvi polovici oktobra, so občani Gornje Radgone, tudi letos praznovali svoj občinski praznik. In letos je bil na vrsti že 14. občinski praznik sedanje (manjše) občine Gornja Radgona, ki so ga občani kljub evidentni gospodarski krizi pričakali dokaj zadovoljni. Letošnji praznik so Radgončani obeležili z več kot 20 takšnih in drugačnih prireditev, otvoritev ali dogodkov, ki so se zvrstili v slabih dveh tednih. Na slavnostni seji občinskega sveta, katerega se je udeležilo veliko občanov in gostov od blizu in daleč, pa so med drugim predali tudi letošnja občinska priznanja. Na svečani seji občinskega sveta ob 14. prazniku, v kulturnem domu Gornja Radgona, je bil slavnostni govornik poslanec DZ in radgonski župan Anton Kampuš, ki je izrazil zadovoljstvo z doseženim v občini v minulem obdobju, enako pa je izrazil optimizem za prihodnost občanov Gornje Radgone. Na slovesnosti, ki jo je povezovala Alenka Regoršek, in kjer so za kulturni program poskrbeli Pihalni orkester Gornja Radgona, Glasbena šola Gornja Radgona, Folklorno društvo Gornja Radgona, turistična društva iz občine idr. je najvišje občinsko priznanje, naziv častna občanka, prejela Cilka Dimec Žerdin. Podeljena so bila tudi ostala priznanja in nagrade, in sicer: nagrada akademika Antona Trstenjaka za življenjsko delo (Branko Klun), zlati občinski grb (Zlatko Erlih), srebrni občinski grb (Zvonko Gredar), bronasti grb (Danilo Rajh) in listina občine Gornja Radgona (Jožef Marušič) Posebej zanimivo je gotovo bilo na turistično – kulinarični tržnici, ki je hkrati potekala pred samim kulturnim domom, in kjer so turistična in druga društva ter turistične kmetije in vinotoči, ponujali marsikaj zanimivega...
Slavnostni govornik ob občinskem prazniku, župan in poslanec DZ Anton Kampuš je med drugim dejal, da v občini Gornja Radgona: „imamo točno zapisano vizijo razvoja naše občine in ne odstopamo od nje in jo 100% uresničujemo; znotraj tega so točno določeni cilji za vsako leto posebej, in sicer za vsako področje delovanja (gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, društva, kultura...). V občini Gornja Radgona je gospodarstvo razpršenega tipa (primer Mura, Mip), industrija, kmetijstvo, turizem, drobno gospodarstvo, obrt in storitvene dejavnosti, ki poslujejo dobro, pogrešamo pa trud, interese firm po razvojnih oddelkih ter druge razvojne ambicije. Seveda moram iskreno priznati, da je prednost imeti župana v parlamentu iz več vidikov. To se mora videti in seveda čutiti na razvoju in seveda na projektih, ki so v proračunih 2010-2011. Verjetno je res, da bi bilo še težje, če nebi imel odlične ekipe – tima - tu v Gornji Radgoni. Ko me ni,se večkrat dnevno z njimi posvetujem, tudi po računalniku in usklajujemo in upam reči, da delo nemoteno teče in zaenkrat še vsi zmoremo z dobro voljo. Za sebe pa lahko mirno rečem, da me delo v občini še vedno veseli, vedno je kaj novega, veliko projektov imamo, vsak dan se je treba odločati in sprejemati tehtne in pomembne odločitve. Je pa tudi normalno in čisto običajno, da ni vse optimalno, da se vedno da še boljše in da so tudi problemi, ki ostajajo in ni čudno, da me občanke in občani večkrat na to opozarjajo. Poskušamo v kolikor gre takoj reagirati in tudi kaj popraviti, tudi kritike so dobrodošle in jih sprejemam. Pri vsaki zadevi želim biti zraven in (po posvetovanjih z svetovalci) imeti zadnjo besedo, saj jaz odgovarjam in prevzemam s svojim podpisom veliko odgovornosti. Nisem sklon cinclanju. Mirno lahko rečem, da izvršujmo naše poslanstvo, bi pa želel, da se obnašamo tovariško in ne dovolimo, da osebni interesi, privatna nesoglasja, itd. vlivajo na delo v občinskem svetu“, je med drugim dejal Kampuš.
Radgonski župan je spregovoril tudi o združljivosti županske in poslanske funkcije, ter dejal, da imajo volivci vedno prav in naj oni odločijo tudi o tem. „Menim pa da bi bilo v primerih občin, katere imajo do 10.000 občanov ta funkcija združljiva. Odvisno tudi od organiziranosti v sami občini - če bi bilo vsepovsod tako kot v naši ni problema (nadzorujem, dirigiram, predlagam in odgovarjam za delo v naši občini in sem ponosen na razvoj občine)“, je dejal Kampuš, ki je omenil tudi projektno naravnan proračun Republike Slovenije, kjer bodo tiste občine, ki imajo projekte, imajo svoje deleže za soudeležbo ter sposobnost za vodenje projektov, z razvojem šle naprej, ostale pa... „V Pomurju je trenutno izredno slabo stanje na vseh področjih: vsak peti občan je brezposeln; delovna mesta oz. nezaposlenost so vzrok za številne družinske tragedije, zdravstvene težave, veliko število samomorov in številne druge anomalije (kam zdaj ?!). Veseli me priprava posebnega zakona za Pomurje, ki se nanaša na financiranje razvojnega prestrukturiranja Pomurja. Kaj pa je v Pomurju tista preokupacija, na kateri bi gradili boljšo prihodnost? Najprej nova delovna mesta, kvalitetna delovna mesta, dolgoročna usmeritev nove firme v Pomurju s kvalitetnimi delovnimi mesti. Najprej je treba dati možnost domačim firmam, da se širijo“, je še dejal Kampuš, ki se spomnil tudi na dobro sodelovanje občine Gornja Radgona s sosednjimi občinami, tako v Sloveniji kot v sosednji Avstriji ter tudi s partnerskimi mesti iz Srbije in Nemčije.