Zaradi znanih razlogov, povezanih s koronavirusom, so tudi radgonski zadružniki svoj letni zbor morali izpeljati nekoliko pozneje kot običajno. In na zboru Kmetijske zadruge (KZ) Radgona, ki je potekal v Kocbekovi dvorani KUS Sv. Jurij ob Ščavnici, so ugotovili, da so kljub kriznim časom tudi v letu 2019 poslovali uspešno. Zbor se je sicer začel s predstavitvijo filma o Elektrifikaciji podeželja, ki je bil posnet leta 1958, v njem pa je bilo prikazano delovanje tedanje KZ Videm ob Ščavnici in Centra za elektrifikacijo podeželja Videm ob Ščavnici. V lanskem letu, ko je KZ Radgona praznovala 70-letnico obstoja in uspešnega delovanja, so s svojimi dejavnostmi prvič presegli 28 milijonov prihodkov. V KZ Radgona je vključenih 228 članov, ki si bodo leto 2019 zapomnili po dobri letini in stabilnih cenah, na skoraj vseh segmentih kmetijske pridelave.

    Zbora so se ob članih zadruge udeležili direktor KZ Danilo Rihtarič, predsednik KZ Sašo Peček, kot gost pa tudi novi predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki je letos zamenjal dosedanjega predsednika Petra Vriska, ter zaposleni v upravi zadruge in župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, ki je pred pričetkom zbora pozdravil udeležence zbora. O delu in poslovanju KZ Radgona sta obširno poročala direktor Rihtarič in predsednik Peček, ki sta izrazila zadovoljstvo nad poslovnimi rezultati. Sašo Peček je med drugim dejal, da ga veseli, da so bila kljub kroničnim zamudam pri plačilu s strani mesarjev in drugih kupcev zadrugi plačila z njihove strani do kmetovalcev izvedena v dogovorjenem roku 30 dni. Na ta način zadruga najbolj pripomore k stabilnem razvoju kmetij ter je s tem do svojih članov zanesljiv partner. Tudi tekoče kreditne obveznosti KZ Radgona redno plačuje. Te so lani znašale dobrih 400 tisoč evrov. Kot je dejal, zadruga lani ni spreminjala nobenih lastniških deležev, o stabilnosti zadruge pa priča tudi podatek, da vse njene dolgoročne naložbe niso vrednotene pod njihovo knjigovodsko vrednostjo. Pozitivno poslovanje KZ Radgona je po mnenju Saša Pečka predvsem dokaz dobrega dela vseh 57 zaposlenih v zadrugi.

    Direktor Danilo Rihtarič, je ob svojem poročanju o dejavnosti KZ Radgona med drugim dejal: »Lanskoletni uspehi zadruge, nas ne smejo uspavati. Sicer pa je KZ Radgona s poslovanjem, ki ga v največjem deležu sestavljajo organizacija in odkup kmetijske pridelave ter prodaja repromateriala za kmete, vse večji delež pa predstavlja program za vrtičkarje, v letu 2019, prvič presegla višino skupnih prihodkov čez mejo 28 milijonov evrov (28,197.322), poslovno leto pa smo zaključili s presežkom v višini nekaj več kot 185 tisoč evrov. Kako bo letos, zaradi epidemije koronavirusa, ne moremo naprej napovedati. Trudili se bomo, da bodo rezultati poslovanja dobri. Že sedaj pa se čutijo težave pri prodaji izdelkov. Gotovo bo velik izpad pri nakupu grozdja, saj bi naj vinogradniki po predvidevanjih opravili zeleno trgatev.« Kot je še dejal, do zdaj ni znano kašne odkupne cene bodo veljale za žitarice. Zadruga si je zastavila tudi program investicij za leto 2020. Največja med njimi bo izgradnja Kmetijskega centra v Spodnji Ščavnici. Tega bodo gradili tako, da bo poslovalnica delovala normalno. Zadruga ima v posesti nekdanjo prašičjo farmo v Podgradu in stare prostore zadruge v Apačah, oboje pa želijo prodati.

    Delo radgonske zadruge je pohvalil tudi novi predsednik ZZS Borut Florjančič, ki je v svojem nagovoru predstavil težave pri plasiranju kmetijskih pridelkov slovenskih pridelovalcev trgovskim verigam. Ob tem je pohvalil KZ Radgona, ki na svojem področju skrbi s svojo organizacijo za odkup kmetijskih pridelkov, ter tudi za vse kar potrebujejo kmetovalci in tudi ljubiteljski vrtnarji. Kakor vsako leto, tako so tudi letos ob koncu zbora tradicionalno podelili nagrade tistim članom, ki so v minulem letu na posameznih področju kmetijske pridelave dosegli največje količine ter hkrati opravili nakupe v oskrbnih centrih zadruge. Prejemnikom so jih izročili predsednik Sašo Peček, direktor Danilo Rihtarič in predsednik ZZS Borut Florjančič.

    Posebna zadružna priznanja za leto 2019 so prejeli: za prirejo mleka (in nakup repromateriala) kmetija Vrzel s Turjanskega Vrha, za vzrejo pujskov kmetija Mlinarič s Ptujske Ceste, prašičev kmetija Fašalek iz Lastomercev in za pridelavo grozdja kmetija Ploj iz Pogleda. Po dve priznanji krati pa sta prejeli kmetija Emila Frasa iz Spodnje Ščavnice, in sicer za rejo mladega pitanega goveda in za zaključeno rejo pri govedoreji, ter Martina Frasa iz Lešan za pridelavo žitaric in za zaključeno rejo na področju prašičereje.