V četrtek ob 12. uri bodo odprli zadnje odseke pomurskega avtocestnega kraka, med Vučjo vasjo in Lenartom (Vučja vas – Cogetinci, Cogetinci – Senarska in Senarska Lenart); Kdaj odstavni pasovi? Sedaj je skoraj zanesljivo, da se končuje večletna agonija prebivalcev ob glavni državni cesti med Mariborom in madžarsko mejo, ki že od osamosvojitve Slovenije, zlasti pa od vstopa naše države v EU, zaradi vsakodnevnih več tisoč tovornjakov v tranzitu, nimajo normalnih življenjskih pogojev. S tem pa se končuje tudi obdobje, ko je na omenjeni slabih 100 kilometrov dolgi prometnici, samo v tem stoletju, v prometnih nesrečah umrlo na desetine udeležencev v prometu, več sto pa jih je bilo hudo ali lažje poškodovanih. Potem, ko je že pred leti bilo odprtih prvih 11 kilometrov pomurskega kraka avtoceste, ter potem ko so pred meseci najprej odprli odsek med Košaki in Lenartom, pozneje pa še nekaj odsekov med Lipovci in Pincami, je sedaj na vrsti še „prleško – slovensko goriški odsek“ med Vučjo vasjo in Lenartom, ki je razdeljen na tri odseke (Vučja vas – Cogetinci, Cogetinci – Senarska in Senarska – Lenart). Minister za promet, mag. Radovan Žerjav in predsednik uprave DARS, mag. Tomislav Nemec, sta namreč že razposlala stotine vabil na otvoritev zadnjih treh odsekov pomurske AC. Ta bo, kot je obljubljeno, v četrtek, 30. oktobra, slovesnost pa bo potekala v Vučji vasi. Tako je sedaj skoraj zanesljivo, saj nikoli ni gotovo, da bo avtocesta A5 med Mariborom in Pincami, mnoge prebivalce skrajnjega severovzhoda države, ter tudi druge potnike in nenazadnje tudi uboge tovornjakarje, razveselila ob praznovanju Dneva reformacije.
Sedaj pa Prekmurci in Prleki lahko čakajo le še april ali manj prihodnje leto, ko bo končan tudi odsek Košaki – Slovnica in Miklavž – Draženci, tako bodo še bližje Ljubljani in Zagrebu. Ob tem je sedaj samo vprašanje kdaj bo Pomurje dobilo še odstavne pasove, saj se je že potrdilo, da štiripasovnica ni dovolj za takšen promet, kot se sedaj odvija na 5. evropskem koridorju med Barcelono in Kijevom. Žal še veliko vode bo po Muri steklo proti Črnemu morju, in milijoni tovornjakov bodo prepeljali po „štiripasovnici“ med Mariborom in madžarsko mejo, preden bo „avtocesta“ narejena tako kot bi jo morali. In po nepotrebnem bo v nepovrat šlo še veliko milijonov evrov, za to pa ne bo nihče odgovarjal!? Kakorkoli že, Prekmurci in Prleki so lahko zadovoljni, čeprav so že pretrpeli toliko gorja. Prvotni nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji je namreč predvideval izgradnjo celotnega kraka avtoceste med Pesnico in Pincami do leta 2013, kasneje pa je prejšnja Ropova vlada sprejela sklep, s katerim je omenjeni datum dokončanja pomurske avtoceste skrajšala na konec leta 2008. In DARS se je tekšne obveze držal, tako da je rok dokončno skrajšan za pet let.
Kronologija gradnje pomurske avtoceste; Sedaj ko bo, z odprtjem odseka med Vučjo vasjo in Lenartom, pomurska avtocesta v celoti končana, ne moremo prezreti, da so tudi njeno gradnjo spremljali številni zapleti. Čeprav je sprva bila gradnja avtomobilske ceste od Maribora do Madžarske ena od prednostnih v nacionalnem programu izgradnje avtocest in bi moralo Pomurje dobiti avtocesto najpozneje do konca leta 1998, je bila s številnimi rebalansi potisnjena na konec gradnje slovenskega avtocestnega (2013) križa. Najpomembnejši razlogi za to so bili politični interesi v državi, nesoglasja županov pri umeščanju trase ter prometna obremenitev na začetku devetdesetih let. Strokovnjaki so tudi napovedovali, da se bo po končani vojni na Balkanu tovorni promet preusmeril na koridor Ljubljana-Zagreb-Beograd, proti Madžarski pa upadal, zato so začetek gradnje odlagali. A zgodilo se je povsem drugače, kar dokazujejo številke. Januarja 2004 je mednarodni mejni prehod Dolga vas prevozilo 24.957 težkih tovornjakov, januarja 2005 skoraj 58.000, čez leto dni več kot 68.000, januarja 2007 skoraj 98.000, januarja letos 101.554, julija letos pa se je število povzpelo na 125.570.
Promet se torej ni preusmeril, po vstopu Slovenije v EU pa se je še skokoviteje povečeval. Ker obstajajo le podatki za Dolgo vas, je tem tovornjakom samo v Pomurju potrebno prišteti še kakšnih 50.000, ki prav tako vozijo na regionalni cesti G1/3. Zaradi naraščajočega prometa so domačini pogosto protestirali in tudi protestno zapirali cesto, kar pa ni veliko pomagalo. Končno pa jim je uspelo pred petimi leti, ko je ob protestni zapori ceste G1/3 na pogovore v Gornjo Radgono prišel takratni predsednik vlade Anton Rop. Pristal je, da bo avtocesta med Madžarsko in Mariborom zgrajena v štirih letih, torej do konca leta 2008, in ne do leta 2013, kot so predvidevali načrti. Sklep Ropove vlade iz julija 2004 je spoštovala tudi sedanja vlada, veliko delo pri pospešeni gradnji pa je opravil tudi Odbor za spremljanje gradnje pomurske avtoceste, v katerega so se združili predstavniki številnih civilnih pobud ob cesti, vodi pa ga župan občine Gornja Radgona, in novi poslanec DZ Anton Kampuš. Odbor je bil do države nepopustljiv, nadzoroval je spoštovanje rokov, se pogosto sestajal s predstavniki Darsa in prometnega ministrstva. In na koncu je obveljalo, da bo odsek do Lenarta zgrajen do konca oktobra. Najverjetneje prav zaradi odbora, ki mu je šlo v prid, da je pred letom dni postal minister Radovan Žerjav, doma iz Prekmurja, ki je razumel njihove težave in zahteve, pa so v zadnjem letu prišli na dan številni zapleti, nepravilnosti in lobiranja. Tako se je - tudi ob prometni nesreči na pred leti zgrajenem delčku avtoceste med Beltinci in Vučjo vasjo, ko zaradi preozke ceste gasilci niso mogli do ponesrečencev - pokazalo, da sta vozna pasova široka le po 250 in ne po 275 centimetrov, pa čeprav je bila cesta načrtovana in projektirana v normalni velikosti, to pomeni s širšima voznima pasovoma in tudi odstavnim pasom, ki pa ga ni, pač pa so namesto njega le odstavne niše. Cesto so celo začeli graditi v"normalni velikosti", a je nekdo ukazal gradnjo skromnejše različice. Informacije o spremembi načrtov so odgovorni dolgo skrivali, zanje menda ni vedel niti minister Žerjav, ki se je moral o resničnem stanju prepričati tako, da je sam izmeril širino avtoceste in šele takrat so prišli na dan pravi podatki.
Kakorkoli že, Odbor z odprtjem pomurke ne bo prenehal delovati, pač pa bo še naprej spremljal ukrepe. Tudi gradnjo odstavnih pasov in širitev voznih, za kar je minister študije že naročil, pa še številna popravila na drugih cestah, ki so bile poškodovane ob gradnji avtoceste...