MOST MED RADGONAMA ŠELE DECEMBRA?

Čeprav je bilo SGP Pomgrad iz Murske Sobote, na razpisu avstrijske dežele Štajerske izbrano za izvajalca celotne prenove mostu čez Muro med avstrijsko Radgono (Bad Radkersburom) in Gornjo Radgono, ki jo ...
Avstrijski delodajalci le dovolili delo pomurskim gradbincem Skoraj dva meseca zamude pri temeljiti rekonstrukciji mestu čez reko Muro povzročila težave z avstrijskimi delovnimi dovoljenji Čeprav je bilo SGP Pomgrad iz Murske Sobote, na razpisu avstrijske dežele Štajerske izbrano za izvajalca celotne prenove mostu čez Muro med avstrijsko Radgono (Bad Radkersburom) in Gornjo Radgono, ki jo sofinancirata tudi slovenska stran, ter EU, pomurski gradbinci skorajda dva meseca niso mogli začeti del na avstrijski polovici mostu. Zaradi nasprotovanja predstavnikov avstrijskih delojemalcev namreč niso pravočasno dobili delovnih dovoljenj za delo v Avstriji, tako da niso smeli prestopiti sredine mostu, kjer je uradno državna meja. Groba dela so zato najprej dokončali na slovenski polovici mostu in jih po nedavni pridobitvi dovoljenj nadaljevali na avstrijski. „Pri pridobivanju dovoljenj so se potrudile vse pristojne ustanove na obeh straneh meje“, je zatrdil direktor SGP Pomgrad Tadej Ružič, kljub temu pa imajo zaradi zapleta poldrugi mesec zamude in bo zato most najbrž dokončan šele sredi ali konec decembra. Tako zanesljivo ne bo mogoče uresničiti želje prebivalcev obeh Radgon, da bi prenovljeni most odprli natanko ob njegovo 40-letnici.
Most prijateljstva čez reko Muro med Gornjo in avstrijsko Radgono, torej med Slovenijo in Avstrijo, so namreč zgradili in slavnostno odprli davnega 12.10.1969. To sta storila takratna predsednika SFRJ in Avstrije, Josip Broz Tito in Franz Jonas, z novim mostom pa so nadomestili dotedanji star, dotrajan in že nevaren most in je novi objekt postal nekakšen simbol odprtosti takratne socialistične Slovenije in SFR Jugoslavije na kapitalistični Zahod. Pozneje, po kratki junijski vojni leta 1991, so se na njem po odhodu tankovske enote JLA z radgonskega mejnega prehoda srečali in rokovali policisti in cariniki obeh držav in tako, spet simbolično, potrdili odhod Slovenije iz nekdanje Jugoslavije in vse tesnejše približevanje Evropi. In tudi pred petimi leti, ko je bila Gornja Radgona eno od osrednjih državnih prizorišč slovesnosti ob vstopu Slovenije v EU, je točno opolnoči prvega maja (2004) ta most bil osrednje prizorišče radgonskega evropskega slavja. Malo pozneje so visoki cerkveni dostojanstveniki na sredino mostu ponovno postavili simbolni križ, ki so ga potegnili iz Mure. In tudi sploh na mostu med prijateljema se pogosto odvijajo različni kulturni dogodki in srečanja, in most je že zdavnaj postal povezovalni in ne ločitveni objekt.
Most prijateljstva je tako v skoraj štirih desetletjih svojega obstoja postal simbol in spomenik, ki pa ga je v tem času že začela najedati starost, na njem pa so že nekaj časa vidne posledice nekdaj močnega prometa med dvema mestoma in državama. Strokovnjaki so ugotovili, da je nujno potreben obnove in medtem ko so na avstrijski strani hitro zagotovili potrebna sredstva, bodisi iz lastne bodisi iz evropske blagajne, se je najprej zapletlo pri nas. K sreči pa se je sedaj vse skupaj spremenilo, in s skupnimi močmi je zagotovljeno okoli 1,5 milijona evrov. In generalna rekonstrukcija objekta je vključena v široki meddržavni projekt skupnega urbanističnega razvoja obeh Radgon, tako da je sedaj zadeva rešena. Tako so predstavniki obeh Radgon, na čelu z župani Antonom Kampušem in Petrom Merlinijem, skupaj z arhitekti, le nekaj dni potem ko je bil porušen objekt nekdanjega mejnega prehoda na slovenski strani, tik ob koncu maja, izvajalcu oddali delo.
Po omenjenih zapletih, sedaj rekonstrukcija mostu poteka po načrtih, v okviru del pa bo menda tudi ureditev dvosmerne Lackove ulice do novega Maximusa, ter tamkajšnjega novega krožišča. Tako sedaj naj ni bilo nobenih ovir več. In če že ne bo otvoritev na 40. obletnico, torej 12. oktobra 2009, se bo to najverjetneje zgodilo pred koncem let. Prenovljeni most pa bodo namenu, namesto Tita in Jonasa, slovesno predala župana obeh Radgon, Anton Kampuš in Peter Merlini. Vsekakor pa bosta zraven tudi sedanja predsednika Türk in Fišer, najbrž pa tudi premier Borut Pahor in kancler Werner Faymann. Sicer pa, to je trenutno manj pomembno kot dejstvo, da bo most čez Muro kmalu znova lep in predvsem varen za potnike...