Na Ministrstvu za infrastrukturo v Ljubljani je potekala javna obravnava Akcijskega načrta za obnovljive vire energije AN OVE) in okoljskega poročila. Obravnave so se udeležile tudi nevladne organizacije in zahtevale izbris reke Mure iz teh dokumentov. Omenjeno ministrstvo je namreč že pred tem objavilo osnutek AN OVE za obdobje 2010–2020, s posodobitvijo 2017 in okoljskega poročila. AN OVE predvideva tudi hidroelektrarne na reki Muri, čemur ostro nasprotujejo podporniki kampanje Rešimo Muro! Zveza društev Moja Mura (ZMM) in Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) so na podlagi dobljenih tožb na upravnem sodišču imeli status stranke v postopku celovite presoje vplivov na okolje za AN OVE. Kljub temu jih je ministrstvo za okolje in prostor nezakonito izključevalo iz aktivnosti, povezanih s postopkom. V letu 2015 je potekalo posvetovanje z javnostjo v zvezi z Načrti upravljanja voda (NUV II). Izvedenih je bilo osem regionalnih posvetov. Predstavniki energetike se niso udeležili samo posveta za povodje reke Mure v Murski Soboti, ki je bil številčno najbolj zastopan s predstavniki civilne iniciative, ki so jasno izrazili, da ne želijo HE na Muri in zahtevali dodatni posvet z energetiki.

»Reka Mura je iz vidika ohranjanja ribjih vrst nacionalnega in mednarodnega pomena. Predstavlja življenjski prostor kar 51 od 76 domorodnih vrst rib v Sloveniji. Od tega jih je kar 36 vrst oziroma 70 % uvrščenih na IUCN-ov rdeči seznam ogroženih vrst. Območje Natura 2000 Mura varuje kar 13 vrst rib, katerih ohranjanje je v interesu EU. Zato se na DPRS zavzemamo, da reko Muro razglasimo za izključitveno območje (»no-go« area) in izvzame iz AN OVE« pove Andreja Slameršek, predsednica DPRS in koordinatorica kampanje Rešimo Muro! Dr. Sonja Bezjak, vodja Muzeja norosti, Trate pa dodaja: »Cele generacije domačinov smo odrasle ob Muri, ne da bi lahko stopile na njeno nabrežje, saj so ga varovali graničarji. Zato šele zadnja leta odkrivamo tako naravno kot tudi kulturno dediščino. Nedavno smo npr. odkrili dragoceno konjsko brzdo venetskega izvora. Izjemen poznavalec dr. Dragan Božič jo umešča v čas okoli 100 let pred n. št. Nabrežje Mure je zdaj s svojimi dragocenostmi pritegnilo ne le arheologe, pač pa tudi paleontologe, etnologe, antropologe in zgodovinarje, ki odkrivajo pozabljeni in neraziskani svet v Muri in njej. Muro so nam v 80. letih že poskušali zabetonirati, a je partija slišala protestni glas domačinov in te namere dokončno opustila. Zdaj smo spet tam, odločni in pripravljeni tudi na boj s kapitalom. Od pristojnega ministrstva zahtevamo, da ob vseh strokovnih argumentih in glasovih ozaveščene javnosti, ki govorijo v prid spoštovanju narave, kulture in človeka, izključijo Muro iz AN OVE. In dopustijo ohranjanje kulturne dediščine in značilne kulturne krajine ter revitalizacijo Mure za razvoj trajnostnega turizma in zelenih delovnih mest.«

Za rešitev Mure se zavzemajo tudi domačini, tako Tadej Törnar pravi: »Reka Mura že od nekdaj povezuje ljudi na levem in desnem bregu ter povezuje države med seboj. Ljudje ob Muri živimo v sožitju s to reko, ob njej se sproščamo, nabiramo nove moči, hrano in energijo za vsak dan. Za reko, ki nas predstavlja, so se in se bomo še naprej borili in je ne damo za nobeno ceno (elektrike?).«

Jernej Törnar dodaja: »Reka Mura za nas pomeni življenje, saj dihamo in živimo z njo od vekomaj! Za nas predstavlja vir življenja, nam daje bogate vodne vire za našo rodovitno zemljo, nam Pomurcem pa balzam za dušo, mir in blagoslov, ko si nabiramo svežo energijo v neokrnjeni naravni senci in vodnem hladu. Marsikateri tega ne razume – to je narava!! To potrebujemo ljudje! Nikakor ne morem razumeti, kako sploh lahko kdo razmišlja, da bo ob takem velikanskem gradbenem posegu, ob morebitni zajezitvi, reka predstavljala bio obnovljivi vir!? Kako sploh lahko kdo razmišlja o vsilitvi takega megaobjekta v naravni prostor in potem še meni, da je to biološko in ekološko? Nikakor ne morem razumeti teh pogledov. Sploh pa zdaj, v tem času, ko v pomurskih občinah zelo narašča število turistov! Le kdo bo hodil v naravo opazovat elektrarne? Nobeden! Izgubili bomo naravo, naš biser, izgubili bomo turiste zaradi nekaj dodatnih megavatov, ki jih v bistvu sploh ne potrebujemo! Tega MI ne bomo dovolili. Verjamem, da imamo prav, čutimo tako in borili se bomo do konca, tako kot naši predniki pred nami! Mure ne damo za nobeno ceno! Mi potrebujemo to reko v naravni obliki in naj bo tam, kamor spada – v naravi in med ljudmi!«

»V kampanji Rešimo Muro! smo oblikovali peticijo STOP HE Hrastje-Mota, ki jo podpisujemo po Pomurju in s tem se naša zavest krepi, nas povezuje in bogati. Domačinom nam je reka Mura od nekdaj del identitete, zaradi katere smo tudi v svetovnem prostoru znani kot dobri, srčni in prijazni ljudje, ki v svoj dom brez vprašanj sprejmejo vsakogar. Prav tako veljamo za močne branitelje svoje zemlje in jezika. Zato vas svarimo: Ne jemljite nam naših osebnosti, kajti zanje se bomo goreče borili do zadnjega!« poudarja Nataša Bavec, odgovorna za stike z javnostjo pri kampanji Rešimo Muro! sicer domačinka iz Pomurja.