V Pomurju je v zadnjih letih delovalo več civilnih iniciativ in različnih združenj, ki so nasprotovali posegom v naravo okolje, a gotovo so najbolj ostre in nekompromisne nevladne organizacije, ki se borijo za ohranitev reke Mure. In kakor bolj se bliža dan, ko bo padla odločitev o gradnji elektrarn na reki Muri, vodno bolj ostra so tudi nasprotovanja, da bi se posredovalo v prosto tekočo Mura v Sloveniji in ob meji z Avstrijo. Nevladne organizacije in naravovarstveniki so prepričani, da je Mura ogrožena z načrti za gradnjo osmih hidroelektrarn. Vlada Republike Slovenije bo namreč kmalu odločala o gradnji prvega jezu za elektrarno Hrastje-Mota, ki »odpira vrata« za nadaljnjih sedem hidroelektrarn. Zato naravovarstveniki na vse načine skušajo preprečiti blagoslov Vlade RS, zlasti skušajo s kampanjo Rešimo Muro – naj Mura teče brez ovir, prepričati prebivalce manjših mest in vasi ob reki, seznaniti s posledicami izgradnje hidroelektrarn (HE) na Muri. »Mura je zadnja velika slovenska nižinska reka, ki še ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi, kar se odraža tudi v njeni izjemni biotski raznovrstnosti, saj se ponaša z največjim številom ribjih vrst v Sloveniji. Mura je tudi del bodočega UNESCO biosfernega območja Mura–Drava–Donava, 700 kilometrov dolgega zelenega pasu, ki povezuje več kot 1.000.000 hektarjev izredno dragocenih naravnih in kulturnih krajin ter 15 območij Natura 2000 v petih državah,« poudarja Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF.

Sedaj naravovarstveniki očitajo investitorju Dravskim elektrarnam Maribor (DEM), da naj bi prikrivale rezultate študije, ki niso govorili v prid izgradnji hidroelektrarn. S tem naj bi se želeli izogniti slabi publiciteti. Okoljsko poročilo naj bi razkrilo nesprejemljivost hidroelektrarn na Muri, saj naj bi ta imela prevelik vpliv na varstvo narave in voda, pa tudi o tem, da naj bi državni uradnik predstavnike nevladnih organizacij, ki so zahtevali vpogled v dokumentacijo, označeval za sovražnike. Skrivanje študij naj bi očitno bilo načrtno. Društvo za preučevanje rib Slovenije je že lani maja na DEM naslovilo zahtevo za dostop do študij izdelanih za celovito presojo vplivov hidroelektrarno Hrastje-Mota na reki Muri. A so od investitorja izgradnje HE na Muri, dobili negativni odgovor, saj naj bi šlo za poslovno skrivnost. Iz družbe DEM so zavrnitev posredovanja študij argumentirali s tem, da bi nestrokovna ocena delnih informacij (posameznih študij) pred izvedeno recenzijo Ministrstva za okolje in prostor (MOP) bila zanje škodljiva z vidika ustvarjanja negativne publicitete, to pa bi za seboj potegnilo dodatne stroške. Potrebnih bi bili ponovni pregledi, priprave dodatnih strokovnih mnenj in pojasnil ter usklajevanja strokovnih podlag. Samo ti bi po njihovi oceni znašali okoli 110.000 evrov, medtem ko naj bi celotna škoda zaradi negativne publicitete bila milijonska, ocenjujejo v DEM, ki so državno podjetje in kot tako dolžne posredovati informacije javnega značaja.

Zato so se nevladniki po pravico obrnili na Urad informacijskega pooblaščenca. Ta je ugotovil, da vse informacije, ki se nanašajo na gradnjo hidroelektrarn, predstavljajo okoljske informacije, te pa se ne morejo označiti kot poslovna skrivnost. Hidroelektrarne hkrati predstavljajo pomemben poseg v prostor, ki v okolje vnese določene spremembe, zato je umeščanju HE v prostor namenjena še posebna skrb, podprta s številnimi raziskavami in študijami vplivov. Informacijski pooblaščenec je v svoji odločbi zapisal še, da gre za vsesplošno in široko zasnovano javno polemiko z vidika vprašanja okoljske sprejemljivosti HE, ki bo vplivala na celotno področje. Še posebej na vodne in druge živali, med katerimi so tudi zaščitene in na rdečem seznamu, ter na ljudi, ki živijo na tem območju. Tako so odločili, da javni interes prevlada nad interesom varovanja poslovne skrivnosti. DEM so tako bile dolžne posredovati najmanj sedem študij, ki so jih načrtno prikrivali zaradi bojazni pred negativnim vplivom na mnenje v javnosti. Gre za študije: Ocena obstoječega stanja mejnega odseka Mure, junij 2014; Ureditev problemov obstoječega stanja na odseku mejne Mure, september 2014; Strokovne podlage za novelacijo koncepta izgradnje HE na reki Muri v načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (NUV II), marec 2015; Ocena obstoječega stanja na odseku notranje Mure, maj 2015; Usmeritve za načrtovanje ureditev HE Hrastje – Mota z vidika urejanja in varstva krajine, marec 2015; HE Hrastje Mota, Analiza stanja in vidna izpostavljenost načrtovanih ureditev, julij 2014; HE Hrastje Mota, Ihtiološke raziskave Mure, končno poročilo, oktober 2015...

Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura, ob vsem tem poudarja: „Območje, ki ga upravičeno imenujemo evropska Amazonka, lahko ima velik prispevek k gospodarskemu razvoju Pomurja, zlasti z vidika razvoja turizma, ki spada med najbolj rastoče gospodarske panoge v Sloveniji in svetu. Slovenija novih HE ne potrebuje, saj je rešitev energetske bilance v učinkovitem ravnanju z energijo, v negawattih namesto megawattih. Uničenje reke in proizvodnja električne energije zgolj zaradi prodaje in dobičkov je v nasprotju z načeli trajnostnosti ter tudi uredbami EU. Zato sporočamo odgovornim politikom in energetskim podjetjem, da reka Mura ni na prodaj. Roke proč od naše Mure in pomurske regije.«