Azijska hruška - japonska sadna vrsta primerna tudi za naše vrtove Hinko Režonja iz Apaške doline si nashi »vzgojil« sam; Po obliki drevesa in listov je hruška, plod ima obliko jabolko in značilne pikice ter tudi poseben okus; Na enem drevesu trije različni sadeži! Upokojeni trgovski poslovodja Hinko Režonja iz Žepovcev v Apaški dolini gotovo sodi med tiste ljudi, ki ne morejo v miru uživati niti zasluženo pokojnino, kamor je odšel pred desetletjem. Sam je namreč nenehno v gibanju in opravljanju različnih aktivnosti. Ob vseh opravilih in aktivnostih v različnih društvih in organizacijah, je Hinku, poleg kuhanja bograča in drugih značilnih jedi, ki jih ponujajo ob takšnih in drugačnih srečanjih in druženjih, v ospredju največja ljubezen delo v sadovnjaku. In če se dela z ljubeznijo potem tudi narava vrača z ljubeznijo oz. so uspehi zagotovljeni. To pa se je potrdilo tudi pri vzgoji sadne vrste, ki je za naše razmere nekaj novega, sploh pa je eden redkih v Apaški dolini in sploh ob reki Muri, ki mu je uspelo vzgojiti t.i. azijsko hruško nashi (naši). Pred desetletjem (2000) leti je namreč pri prijatelju v Turnišču dobil cepenko, katero je sam cepil na hruško. In že leta 2002 sta se pojavila prva dva lepa sadeža nashija, potem pa vedno več. Že predlani jih je praktično na eni sami veji bilo okoli 50, podobno tudi v vseh predhodnih letih, letos pa je dosežen rekord. Veje so se zvijale od sočnih sadežev. Posebej zanimivo pa je dejstvo, da obstaja tudi drevo na katerem, poleg našija dozorevajo na desetine hrušk pa še to dveh različnih vrst. Hinko je namreč tri različne cepenke vcepil na isto drevo, sedaj pa je tudi sam presenečen nad plodovi svojega dela.
Po tem uspehu pa Hinko še naprej eksperimentira in čez kakšno leto bo nashija še bistveno več, kajti strokovnjaki trdijo, da gre za zelo koristen in zanimiv sadež. »To delo v vrtu in sadovnjaku mi je samo ljubezen in krajšanje dolgega časa. In ko se tvoje delo vidi tudi v uspehih potem je veselje in zadovoljstvo še večje«, pravi vedno skromni Hinko, ki je posebej navdušen nad pridelkom v letošnjem letu, saj kot pravi, so vsi „domači“ sadeži, kljub slabšim vremenskim pogojev več kot odlično rodili. Enako je z jabolki, slivami, grozdjem, hruškami in posebej z nashijem, kar potrjuje, da mu tudi nobene vremenske nevšečnosti ne morejo do živega. Hinko si je pred nedavnim cepil tudi „domačo“ limono, ki že ponuja prve sadeže, sedaj pa ga čaka žganje sadja, ki ga je nabral, bodisi okrog svoje hiše, bodisi na svoji oz. ženini domačiji. Tako bodo mnoge unikatne stekleničke, bodisi z viljamovko, sadjevcem ali pristno slivovko, že ob božično – novoletnem praznovanju, lepo darilo...
Nashi je sicer za naše kraje in tudi za Evropo nasploh novejša sadna vrsta, ki izvira iz Azije. Po okusu ploda, obliki drevesa in listov ta hruška spominja na jabolko. Uspeva na Kitajskem, Japonskem in v Koreji, od tam pa se je razširila tudi k nam, kjer pa sadike nashija v drevesnicah pri nas še vedno težko najdemo. Prodajajo jih le v redkih drevesnicah po Sloveniji. Nashi so poskusno cepil nashi na različne sorte hrušk, kutino in hruškov sejanec pa tudi na podlage jablan. Na jablanah so se cepiči sicer prijeli, celo cveteli so, niso pa rasli, s čimer se je prepričal, da nashi z jablano ni skladen. Sploh pa je znanih več sort nashija, ki se med seboj razlikujejo po obliki, bolj jabolkasti ali hruškasti, in po barvi mesa, lahko je rumeno ali rjavorumeno. Nashi raste v podobnih talnih razmerah kot hruška. Najbolje uspeva v toplih humoznih tleh, na toplih vinogradniških legah. Na neugodnih rastiščih postanejo plodovi trpkega in neužitnega okusa. Značilne so tudi pikice po plodu, meso je zelo sočno, hrustljavo in aromatično ter ugodno učinkuje na človekov organizem. Pospešuje izločanje vode in zmanjšuje količino strupenih snovi v telesu, in kar je še posebej zanimivo, blaži učinek alkohola. Nashi je zelo občutljiv za bakterijske bolezni, plesni in škrlup, radi ga napadajo še rdeči pajek in uši. Dosti škode naredijo tudi ptice. Plodovi se slabo skladiščijo, zaradi občutljivosti pa tudi niso primerni za prevoz.
Drevo cveti zelo zgodaj, podobno kakor marelica, zato je izpostavljeno zgodnji spomladanski pozebi, sočasno pa precej dobro prenese zimske temperature. Vetrovne lege mu zaradi občutljivosti plodov ne ustrezajo. Pri oblikovanju drevesne krošnje je treba poganjke upogibati, ker imajo zelo pokončno rast. Cvetovi privabljajo čebele, oprašujejo se različne sorte nashija med sabo, prav tako s hruškovimi cvetovi. Cvetni nastavek je obilen, prav tako nastavek plodov, tako da jih je treba redčiti. Plodovi poletnih sort, ki zorijo v avgustu in začetku septembra, so užitni že z drevesa, zorijo postopoma, tako da jih imamo na razpolago dalj časa. Jesenske sorte se pa skladiščijo v kleteh in hladilnicah. Rodnost nashija je izredna, predvsem pa redna in hitra, zato je primeren za vsak sadni vrt in za nasade. Ponekod v tujini se že pojavlja tudi križanec med našijem in hruško. Sploh pa ne drži nekdanje mnenje, da je nashi križanec med jablano in hruško.