Kulturna ministrica Majda Širca obiskala Gornjo Radgono Po obisku ministra za promet, Patricka Vlačiča, ministra za okolje in prostor, Karla Erjavca, ter ministra za šolstvo in šport, Igorja Lukšiča, je občino Gornja Radgona obiskala še ministrica za kulturo Majda Širca. Ob svojem prvem „ministrskem“ obisku v Gornji Radgoni si je Majda Širca, v spremstvu radgonskega župana in poslanca DZ Antona Kampuša, ogledala tudi Negovski grad, njegovo obnovo, ki jo je država izvedla ob pomoči sredstev EU, pa je ocenila kot izjemno skrbno. Po njenih besedah gre za primer vzorčne obnove. „Delo pri obnovi, zlasti pristave in prvega dela gradu, je bilo dobro, skrbno in zelo lepo izpeljano, zato pohvala gre vsem izvajalcem del, konzervatorjem, restavratorjem, vsem muzealcem in mojim predhodnikom, ki so to omogočili. Delo bo treba nadaljevati, temeljit poseg čaka zdaj zadnji del gradu, ministrstvo pa obljublja, da se bodo začela, čim bo to mogoče. V letošnjem letu pripravljamo dokumentacijo, dovoljenja oziroma strokovne osnove, ki so večinoma že urejene, tako da lahko gre drugi del v obnovo v naslednjem letu“, je na novinarski konferenci v še enem obnovljenem objektu – starem mestnem muzeju – špiralu, povedala ministrica Majda Širca.
Med pripravo dokumentacije bo država poskrbela, da se celotna posest, ki je državna, v okolici gradu in pristave krajinsko obnovi in počisti celotna okolica. „Med pripravo dokumentacije ne bomo križem rok, v tem času se bo urejala okolica, hkrati pa bo omogočeno nadaljevanje vzpostavljene dejavnosti, vezane na zeliščarstvo“, je dejala Širca, ki je nadaljevala: „Vendar pa je eno grad, ki je zdaj bleščeč, obnoviti, kar je državi uspelo ob pomoči Evrope, drugo pa njegovo upravljanje. Pripravili bomo predlog pogodbe za upravljanje prvega dela gradu, ki gre, kar se nam zdi logično, v domeno lokalne skupnosti, da lahko poišče upravljavce tudi za drugi del gradu in dejavnost ter najboljše možnosti in programe. Obnova Negovskega gradu je primer vzorčne obnove ne le v smislu konservatorstva in restavriranja preteklosti, ampak vzorčni pristop, ki ga je na žalost v Sloveniji premalo. Država je odprla denarnico za 15 odstotkov sredstev, Evropa pa za 85 odstotkov in žalostno je, da v drugih primerih, zaradi pomanjkanja projektov, nismo izkoristili teh možnosti, in premalo črpamo evropska sredstva“.
Ministrica je potrdila, da že poteka iskanje dobrega gospodarja za upravljanje z gradom, in da o vsebinah ne more odločati nihče iz Ljubljane, temveč zgolj lokalna skupnost. „To je eliten objekt, ki ga je samo treba oživeti z dobrimi vsebinami“, je še dodala ministrica. Župan Anton Kampuš pa je dodal, da želijo grad obnoviti in turistični biser v nekaj letih ponuditi najboljšemu najemniku. „Resne pogovore imamo s tremi močnimi partnerji in nekaterimi podjetniki doma, ki so pripravljeni sodelovati in mi jim to moramo omogočiti. Interes torej obstaja in bi verjetno že imeli podpisano predpogodbo, vendar nam jo je recesija žal malo zagodla, a se trudimo naprej“, je povedal Kampuš.
Ministrstvo za kulturo je slabih dveh letih, ob pomoči sredstev EU na delu grajskega kompleksa, med drugim pristavi in novem gradu, izvedlo celovita gradbena dela, vrednost naložbe pa je skoraj 6,2 milijona evrov. Za funkcionalno usposobitev gradu ga je treba še opremiti, stari grad pa celovito obnoviti. Urediti bo potrebno še grajski hrib zunaj obzidja, ki zajemajo veliko površin.
Sicer pa, Negovski grad, kot obsežni grajski kompleks velja za odličen primer razvoja novoveške grajske arhitekture, navezane na srednjeveško stavbno izročilo. Po 14. stoletju, ko je negovska trdnjava nastala na mestu prejšnjega strelskega dvorca, je današnji videz renesančno preoblečenega poznogotskega gradu pretrpel mnoge prezidave. Zgodovina Negove se je pričela že v 12. stoletju, ko se je kraj imenoval Negoinezelo. V 17. stoletju je Negova imela sodno oblast, o čemer priča še danes ohranjeni sramotilni steber ali pranger. In sedaj, ko se kraj lepo razvija, ko se ureja Negovski grad, in ko bo nekoliko več narejenega tudi na Negovskem jezeru..., bo Negova postala dejanski biser Slovenskih goric.