OD DUPLEKA, DO CERKVENJAKA, GORNJE RADGONE IN ŠENTILJA

V Lenartu se je tik pred dnevom državnosti, s podpisom pogodb z izvajalci in nadzorom projekta Celovite oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo - SZ Slovenske gorice formalno pričel projekt, ki ...
Severovzhodna Slovenija bo dobila sodobno vodovodno infrastrukturo Projekt, vreden 18,5 milijonov evrov, bo delno sofinanciral evropski Kohezijski sklad V Lenartu se je tik pred dnevom državnosti, s podpisom pogodb z izvajalci in nadzorom projekta Celovite oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo - SZ Slovenske gorice formalno pričel projekt, ki bo dvanajst občin s področja Slovenskih goric vključil v sodoben sistem vodooskrbne infrastrukture, s katero bo zagotovljena nemotena oskrba s kvalitetno pitno vodo. Projekt je vreden 18,5 milijonov evrov, sofinanciran bo iz evropskega Kohezijskega sklada in bo reševal pereče probleme prebivalcev severovzhodne Slovenije s pitno vodo. Pogodbo je v imenu nosilca projekta podpisal župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, v imenu izvajalcev pa predstavniki SCT, CPM Maribor, Granit Slovenska Bistrica in DDC svetovanje inženiring Ljubljana.
V projekt Celovite oskrbe severovzhodne Slovenije - SZ Slovenske gorice je vključenih dvanajst občin severovzhodne Slovenije oz. Slovenskih goric: Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Gornja Radgona, Kungota, Maribor, Pesnica, Sv. Ana, Sv. Jurij, Sv. Trojica v Slovenskih goricah in Šentilj. Projekt, vreden 18,5 milijonov evrov, bo realiziran do leta 2013. Delno bo sofinanciran iz evropskega Kohezijskega sklada, ki bo prispeval približno 60 odstotkov sredstev, 15 odstotkov bo prispevala država, približno 25 odstotkov pa si morajo občine zagotoviti same. Projekt bo izveden v dveh fazah, prva zajema Slovenske gorice, druga faza pa je še v pripravi in bo poskrbela za zaščito obstoječih vodnih virov, nove vodne vire in izgradnjo magistralnih in regionalnih vodov v Mariboru z okolico.
Problemov oskrbe s pitno vodo na področju severovzhodne Slovenije je veliko, vir vseh težav pa je zastarela infrastruktura, ki šteje ponekod že 40 let in ni prilagojena današnjim standardom pretočnosti, ne omogoča novih priključkov, pa tudi ne izpolnjuje zahtev nacionalnega programa varstva okolja. Institut Jožef Stefan je v svojih raziskavah in meritvah ugotovil, da oporečnost same vode ni problematična, je pa problem v krhkosti in lomljivosti cevi. Zaradi slednjega nastajajo tudi visoki stroški vzdrževanja, ki bodo z novo infrastrukturo bistveno nižji. Obstoječi sistem je tudi energijsko potraten, saj dimenzije cevovodov ne odgovarjajo potrebam pretočnosti in je za črpanje vode potrebno več energije. Vodovodni sistem v nekaterih delih ne omogoča več novega priklapljanja, kar občutijo predvsem v krajih severovzhodno od Maribora in v okolici Apač, kjer se zaradi izgradnje avtoceste širijo nova naselja. V občini Benedikt pa si novega vodooskrbnega sistema želijo zaradi projekta Terme Benedikt, ki zahteva pretočnost 22 litrov na sekundo, česar pa obstoječa infrastruktura ne omogoča.
Nosilec projekta Celovite oskrbe severovzhodne Slovenije - SZ Slovenske gorice je občina Lenart, ki ima sama velik interes za ureditev novega vodooskrbnega sistema, saj si želijo, da bi na javni vodovod prešla večina gospodinjstev, kar pa trenutno zaradi preobremenjenosti obstoječe infrastrukture ni mogoče. Sedaj je v občini Lenart na javni vodovod priključenih le 70 odstotkov občanov, v krajevni skupnosti Voličina pa celo manj kot polovica prebivalcev.
Osnovni cilji projekta Celovite oskrbe severovzhodne Slovenije - SZ Slovenske Gorice so zagotavljanje nemotene oskrbe s pitno vodo z manj motnjami, ki nastanejo ob prelomih cevovodov, za okoli 37.000 prebivalcev zagotavljanje kvalitetnega vodovodnega omrežja s primernimi materiali cevovodov, odpravljanje nevarnosti posameznih in epidemičnih okužb zaradi neprimerne vode, zagotavljanje večje racionalnosti in učinkovitosti poslovanja z zmanjšanjem stroškov popravil zaradi prelomov (okoli 160.000 evrov na leto), omogočanje priključitve približno 5.000 novih uporabnikov na javno vodovodno omrežje in hidravlična izboljšava delovanja vodooskrbnega sistema.