Plače višje kot predvideva kolektivna pogodba
- 04.01.2018
Nižja koncesnina pripomogla k vzpostavitvi pogojev za višje plače zaposlenim v družbi Sava Turizem d.d..
Radenci - Potem ko je Vlada Republike Slovenije pred kratkim določila faktor izhodiščne vrednosti enote posebne rabe vode za zdravilišča v vrednosti 0,6 (faktor D), so bili v družbi Sava Turizem d.d. ustvarjeni pogoji za povišanje plač zaposlenim v gostinski in turistični dejavnosti. Del povišanja plač bo namreč omogočila prav nižja koncesnina, ki jo je zagotovil sprejeti nižji faktor od prvotno predlaganega (1) in ki jo bodo destinacije Sava Hotels & Resorts (Terme 3000 - Moravske Toplice, Terme Ptuj, Zdravilišče Radenci in Terme Lendava) v letu 2018 plačevale državi za uporabo termalne vode. Plače v družbi Sava Turizem d.d. so se tako na vseh šestih turističnih destinacijah povišale s 1.1.2018.
„Zadovoljni smo, da smo uspeli prepričati vlado o še sprejemljivi vrednosti faktorja D. Za leto 2018 postavljena vrednost faktorja na 0,6 je za poslovanje destinacij in celotne skupine Sava Hotels & Resorts bolj vzdržna od prvotno predlagane. Sredstva iz naslova nižjih koncesnin bodo pri nas namenjena zvišanju plač zaposlenim, ki opravljajo nosilne poklice v naši dejavnosti. V preteklih letih so pomembno pripomogli k dobrim poslovnim rezultatom naše družbe in so si to tudi zaslužili,“ sporočajo iz družbe Sava Turizem d.d., kjer zatrjujejo, da so se plače zaposlenim v gostinski in turistični dejavnosti v družbi Sava Turizem d.d. z letom 2018 sicer že povišale na osnovi konec novembra podpisanega aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Republike Slovenije. „A povišanje bo pri največjem ponudniku turističnih storitev v Sloveniji tudi zaradi nižjih koncesnin še višje kot ga določa omenjena kolektivna pogodba. Vodstvo družbe in sindikat sta se namreč dogovorila o še dodatnem dvigu plač v četrtem in petem tarifnem razredu, kamor spada večina zaposlenih, ki opravljajo nosilne poklice v družbi“, dodaja Zala Praprotnik, vodja odnosov z javnostmi v Savi Turizem d.d.
Sicer pa omenjeni podpis aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma, s čem se je nekoliko dvignila tudi plača, naj bi se nekoliko znižalo pomanjkanje ustreznega gostinskega kadra. Naša država namreč gradi vizijo razvoja na področju turizma in z njim povezanim gostinstvom, po drugi strani pa zaposlenim, zlasti kuharjem natakarjem, receptorjem in podobnim kadrom, nudijo zelo nizke plače in stimulacije. Zato ne preseneča, da Turistično gostinska zbornica že dalj časa zaznava pomanjkanje ustreznega gostinskega kadra in je bilo potrebo ustrezno vrednotenje dela. „Zavedamo se, da nadaljnji razvoj in rast turizma ne bosta možna brez reševanja kadrovske problematike, v kar bo treba vložiti več naporov tako na strani delodajalcev kot pristojnih državnih organov. Zavedanje pomena vlaganj v kadre terja celosten pristop k ukrepom za višje vrednotenje dela, motivacijo zaposlenih v panogi in višjo kakovost storitve, ki so pogoj za uspešen nadaljnji razvoj gostinstva in turizma v Sloveniji,“ je opozoril predsednik omenjene zbornice Andrej Prebil. Ob tem pa izpostavil, da je povišanje vrednosti posameznih tarifnih razredov le eden od nujnih ukrepov na tem področju.
Z dvigom plač so se osredotočili predvsem na plače najbolj obremenjenih delovnih mest, to so predvsem kuharji in natakarji, ki spadajo v četrti in peti tarifni razred in ki se jim plače zvišujejo za 15 odstotkov, je pojasnil predsednik sekcije gostinstva in turizma pri Združenju delodajalcev Igor Škrinjar. „S tem bomo tudi pridobili nov kader, predvsem pa ga je treba tudi zadržati,“ je dejal in dodal, da je velik odliv kadra v druge poklice. Po podpisu aneksa se osnovne plače v prvem tarifnem razredu, kamor spadajo predvsem čistilke, zvišujejo za dober odstotek, v drugem, kjer so povečini sobarice, se osnovne plače zvišujejo za slabe tri odstotke, v tretjem tarifnem razredu, kamor spadajo sobarice in pomožni kuharji ter pomožni natakarji, pa se zvišujejo za 14,7 odstotka. Za 15,5 odstotka se zvišujejo plače v četrtem tarifnem razredu, v petem pa za 12,2 odstotka. V ta dva razreda spadajo kuharji in natakarji.
Turistična sezona je že drugo leto zapored rekordna, zelo pozitivne so tudi napovedi za prihodnjih pet let, je dejala generalna sekretarka sindikata Karmen Leban. Kako bomo ta leta speljali in kako bomo ustvarili zastavljeno rast, pa je vprašanje, je opozorila in dodala, da bo prihodnje leto v gostinstvu in turizmu zmanjkalo 10.000 nosilnih kadrov, manjka tudi 8000 postelj. „Balon, ki se je letos napihnil v številu prihodov, bo prihodnje leto verjetno počil, ker ne vem, kam bomo nastanili in kako bomo postregli vse turiste,“ je dejala Lebnova. Glavni razlogi za pomanjkanje kadrov v turizmu so po oceni sindikata trije: nizke plače, neenakomerno razporejen in neugoden delovni čas ter dejstvo, da ti poklici niso cenjeni. „Delodajalci imajo do svojih delavcev velikokrat zelo nespoštljive odnose. Prisoten je mobing, stres, preobremenitve starejših delavcev,“ je izpostavila generalna sekretarka sindikata.
Povprečna plača v panogi je v obdobju od januarja do avgusta letos - ko je turizem rušil rekorde - znašala 1106,19 evra bruto oz. 755,49 evra neto. Povprečno izplačana bruto plača v državi je bila v tem obdobju pri 1601,40 evra. S tem so plače v turizmu in gostinstvu pod mejo 70 odstotkov povprečne bruto plače v Sloveniji. Sindikat gostinstva in turizma je po petih letih sedaj uspel popraviti najnižje osnovne plače. Delodajalci so sprejeli predlog sindikata, da se plače v nosilnih poklicih v dejavnosti - natakarji, kuharji, maserji, receptorji, sobarice, organizatorji v turizmu - povišajo za več kot 10 odstotkov. Podpis aneksa pa je odprl pot do pogajanj o novi kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma - veljavna se je iztekla konec lanskega leta. V kolektivni pogodbi bo v ospredju med drugim poglavje delovnega časa, je pojasnila Lebnova, ki ob tem poziva tudi delodajalce, da v podjetniških pogodbah v sodelovanju s sindikati uredijo plačne razrede in razmerja med plačnimi razredi. „Vsem je jasno, da so plače eden od bistvenih dejavnikov, zakaj delavcev ni, zakaj so imeli letos tak problem pri zagotavljanju gostinskega kadra,“ je poudarila Lebnova. Velik problem so tudi prerazporeditvene ure, maja lani je bilo takih ur že več kot milijon. „Mi smo začeli aktivnosti za to, da se te prerazporeditvene ure predvsem v podjetjih, ki so neposredno vezane na sezono, mesečno sproti plačujejo v vrednosti nadure. Ocenjujemo, da je kar nekaj ur na tak način bilo že izplačanih in da bodo ostale ure delavci koristili v času nesezone,“ je dodala Lebnova, ki je vesela, da bo denar od znižanja koncesnin za vodo, ki jih morajo plačevati zdravilišča, prišel v žepe delavcev.
„Zadovoljni smo, da smo uspeli prepričati vlado o še sprejemljivi vrednosti faktorja D. Za leto 2018 postavljena vrednost faktorja na 0,6 je za poslovanje destinacij in celotne skupine Sava Hotels & Resorts bolj vzdržna od prvotno predlagane. Sredstva iz naslova nižjih koncesnin bodo pri nas namenjena zvišanju plač zaposlenim, ki opravljajo nosilne poklice v naši dejavnosti. V preteklih letih so pomembno pripomogli k dobrim poslovnim rezultatom naše družbe in so si to tudi zaslužili,“ sporočajo iz družbe Sava Turizem d.d., kjer zatrjujejo, da so se plače zaposlenim v gostinski in turistični dejavnosti v družbi Sava Turizem d.d. z letom 2018 sicer že povišale na osnovi konec novembra podpisanega aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Republike Slovenije. „A povišanje bo pri največjem ponudniku turističnih storitev v Sloveniji tudi zaradi nižjih koncesnin še višje kot ga določa omenjena kolektivna pogodba. Vodstvo družbe in sindikat sta se namreč dogovorila o še dodatnem dvigu plač v četrtem in petem tarifnem razredu, kamor spada večina zaposlenih, ki opravljajo nosilne poklice v družbi“, dodaja Zala Praprotnik, vodja odnosov z javnostmi v Savi Turizem d.d.
Sicer pa omenjeni podpis aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma, s čem se je nekoliko dvignila tudi plača, naj bi se nekoliko znižalo pomanjkanje ustreznega gostinskega kadra. Naša država namreč gradi vizijo razvoja na področju turizma in z njim povezanim gostinstvom, po drugi strani pa zaposlenim, zlasti kuharjem natakarjem, receptorjem in podobnim kadrom, nudijo zelo nizke plače in stimulacije. Zato ne preseneča, da Turistično gostinska zbornica že dalj časa zaznava pomanjkanje ustreznega gostinskega kadra in je bilo potrebo ustrezno vrednotenje dela. „Zavedamo se, da nadaljnji razvoj in rast turizma ne bosta možna brez reševanja kadrovske problematike, v kar bo treba vložiti več naporov tako na strani delodajalcev kot pristojnih državnih organov. Zavedanje pomena vlaganj v kadre terja celosten pristop k ukrepom za višje vrednotenje dela, motivacijo zaposlenih v panogi in višjo kakovost storitve, ki so pogoj za uspešen nadaljnji razvoj gostinstva in turizma v Sloveniji,“ je opozoril predsednik omenjene zbornice Andrej Prebil. Ob tem pa izpostavil, da je povišanje vrednosti posameznih tarifnih razredov le eden od nujnih ukrepov na tem področju.
Z dvigom plač so se osredotočili predvsem na plače najbolj obremenjenih delovnih mest, to so predvsem kuharji in natakarji, ki spadajo v četrti in peti tarifni razred in ki se jim plače zvišujejo za 15 odstotkov, je pojasnil predsednik sekcije gostinstva in turizma pri Združenju delodajalcev Igor Škrinjar. „S tem bomo tudi pridobili nov kader, predvsem pa ga je treba tudi zadržati,“ je dejal in dodal, da je velik odliv kadra v druge poklice. Po podpisu aneksa se osnovne plače v prvem tarifnem razredu, kamor spadajo predvsem čistilke, zvišujejo za dober odstotek, v drugem, kjer so povečini sobarice, se osnovne plače zvišujejo za slabe tri odstotke, v tretjem tarifnem razredu, kamor spadajo sobarice in pomožni kuharji ter pomožni natakarji, pa se zvišujejo za 14,7 odstotka. Za 15,5 odstotka se zvišujejo plače v četrtem tarifnem razredu, v petem pa za 12,2 odstotka. V ta dva razreda spadajo kuharji in natakarji.
Turistična sezona je že drugo leto zapored rekordna, zelo pozitivne so tudi napovedi za prihodnjih pet let, je dejala generalna sekretarka sindikata Karmen Leban. Kako bomo ta leta speljali in kako bomo ustvarili zastavljeno rast, pa je vprašanje, je opozorila in dodala, da bo prihodnje leto v gostinstvu in turizmu zmanjkalo 10.000 nosilnih kadrov, manjka tudi 8000 postelj. „Balon, ki se je letos napihnil v številu prihodov, bo prihodnje leto verjetno počil, ker ne vem, kam bomo nastanili in kako bomo postregli vse turiste,“ je dejala Lebnova. Glavni razlogi za pomanjkanje kadrov v turizmu so po oceni sindikata trije: nizke plače, neenakomerno razporejen in neugoden delovni čas ter dejstvo, da ti poklici niso cenjeni. „Delodajalci imajo do svojih delavcev velikokrat zelo nespoštljive odnose. Prisoten je mobing, stres, preobremenitve starejših delavcev,“ je izpostavila generalna sekretarka sindikata.
Povprečna plača v panogi je v obdobju od januarja do avgusta letos - ko je turizem rušil rekorde - znašala 1106,19 evra bruto oz. 755,49 evra neto. Povprečno izplačana bruto plača v državi je bila v tem obdobju pri 1601,40 evra. S tem so plače v turizmu in gostinstvu pod mejo 70 odstotkov povprečne bruto plače v Sloveniji. Sindikat gostinstva in turizma je po petih letih sedaj uspel popraviti najnižje osnovne plače. Delodajalci so sprejeli predlog sindikata, da se plače v nosilnih poklicih v dejavnosti - natakarji, kuharji, maserji, receptorji, sobarice, organizatorji v turizmu - povišajo za več kot 10 odstotkov. Podpis aneksa pa je odprl pot do pogajanj o novi kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma - veljavna se je iztekla konec lanskega leta. V kolektivni pogodbi bo v ospredju med drugim poglavje delovnega časa, je pojasnila Lebnova, ki ob tem poziva tudi delodajalce, da v podjetniških pogodbah v sodelovanju s sindikati uredijo plačne razrede in razmerja med plačnimi razredi. „Vsem je jasno, da so plače eden od bistvenih dejavnikov, zakaj delavcev ni, zakaj so imeli letos tak problem pri zagotavljanju gostinskega kadra,“ je poudarila Lebnova. Velik problem so tudi prerazporeditvene ure, maja lani je bilo takih ur že več kot milijon. „Mi smo začeli aktivnosti za to, da se te prerazporeditvene ure predvsem v podjetjih, ki so neposredno vezane na sezono, mesečno sproti plačujejo v vrednosti nadure. Ocenjujemo, da je kar nekaj ur na tak način bilo že izplačanih in da bodo ostale ure delavci koristili v času nesezone,“ je dodala Lebnova, ki je vesela, da bo denar od znižanja koncesnin za vodo, ki jih morajo plačevati zdravilišča, prišel v žepe delavcev.
Zadnje novice
