PO GEDEROVCIH - BOGOJINA, FOKOVCI, PROSENJAKOVCI...

Potem, ko so lani ob obeleževanju 60 – letnice obstoja in uspešnega delovanja, odprli novo trgovino v Apačah, je Kmetijska zadruga Radgona sedaj zadružno prodajalno odprla tudi ob krožišču in gasilskem domu v ...
Radgonska kmetijska zadruga širi mrežo svojih trgovin Potem, ko so lani ob obeleževanju 60 – letnice obstoja in uspešnega delovanja, odprli novo trgovino v Apačah, je Kmetijska zadruga Radgona sedaj zadružno prodajalno odprla tudi ob krožišču in gasilskem domu v Gederovcih. Na dobrih 150 kvadratnih metrih prodajnih površin je kmetom in tudi drugim potrošnikom, na voljo ves reprodukcijski material, od krmil in semen do mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev ter najnujnejše opreme za kmetijstvo, v trgovini pa prodajajo tudi gradbeni material. Ob svečani otvoritvi nove kmetijske prodajalne, sta številne domačine in goste pozdravila direktor in predsednik KZ Radgona, Janko Rihtarič in Jože Bračko, ki sta obljubila, da bodo tudi v Gederovcih dokazali, kako njihova zadruga kvalitetno opravlja svoje osnovno poslanstvo, da skrbi za koristi kmetov in jim pomaga, tako pri organizaciji proizvodnje in odkupa, kot pri oskrbi z reprodukcijskim in drugim materialom po konkurenčnih cenah. Slavnostni govornik, župan občine Tišina Jožef Poredoš pa je izrazil zadovoljstvo nad novo pridobitvijo, ki bo v veliko pomoč njegovim občanom, ki se v veliki meri ukvarjajo s kmetijstvom in jim bo dobrodošla nova prodajalna. Ta bo po zagotovilu vodstva KZ Radgona, kmetom prilagodila odpiralni čas.
Tako KZ Radgona, kljub neugodnim razmeram v kmetijstvu, saj odkupne cene velikokrat ne pokrivajo pridelovalnih stroškov in se zato proizvodnja zmanjšuje, načrtno širijo mrežo kmetijskih trgovin. In sedaj, poleg sedmih trgovinam v radgonski upravni enoti (Gornja Radgona, Mura vita, Stogovci, Apače, Spodnja Ščavnica, Radenci, Sveti Juri ob Ščavnici, Spodnji Ivanjci) in tri (Petroča, Martjanci in Gederovci) v Prekmurju. Toda to ni vse, in že kmalu načrtujejo odprtje trgovin še v Bogojini, Prosenjakovcih in Fokovcih. Po propadu Kmetijske zadruge Panonka in njenih naslednic se tako radgonska zadruga vse bolj ozira tudi za kmeti v Prekmurju, ki se jim želi s svojo ponudbo še bolj približati. Direktor Rihtarič pravi, da morajo biti blizu vsakemu kmetu, ob te morajo, ob nižji kupni moči prebivalstva, s čim manj zaposlenimi ustvariti kar se da višji prihodek, saj so le tako lahko rentabilni v tem gospodarsko nestabilnem času, ki ni naklonjeno praktično nikomur. Janez Rihtarič je tudi povedal, da morajo svojo zadrugo ohraniti dobro, jo povečati in ji omogočiti takšen razvoj, ki bo v korist kmetom. Večina kmetov se tega zaveda, ker le s skupnimi močmi bodo uspeli obdržati zadružništvo pri nas in tako ohraniti urejeno in poseljeno podeželje. KZ Radgona sicer iz leta v leto povečuje odkup kmetijskih pridelkov, zlasti mleka, prašičev, koruze, goveda in širi prodajo kmetijskega repromateriala, s čem prispeva k ohranitvi pridelave in predelave ter poseljenega pomurskega podeželja.
Kmetijska zadruga Radgona, ki šteje 246 članov, sodeluje že z več kot tisoč kmeti, predvsem na obeh bregovih reke Mure. Zaposlenih imajo 47 ljudi, ki so lani ustvarili več kot 23 milijonov evrov prometa. S svojimi člani je zadruga veliko pripomogla k nakupu Pomurskih mlekarn, seveda pa je pomembna naložba zadruge bil tudi nakup nepremičnin nekdanje Kmetijske zadruge Martjanci. KZ Radgona ob tem ima lastne skladiščne zmogljivosti za 5 tisoč ton zrnja v Črncih ter sušilnico z zmogljivostjo sušenja 40 ton na uro, štiri stolpne silose in podno skladišče pa ima tudi pri Svetem Juriju ob Ščavnici. V Spodnji Ščavnici in pri Svetem Juriju ob Ščavnici ima zadruga tudi bencinsko črpalko, z otvoritvijo trgovine v Prosenjakovcih pa bo bencinska črpalka začela ponovno delovati tudi v tem kraju, kjer so v zadnjem času dejansko „odrezani“.