Velika večina slovenskih vinogradnikov obdeluje manj kot hektar vinograda; Dobri dve tretjini vinogradov je pod belimi sortami grozdja; Največ je sort laški rizling, chardonnay, sauvignon ter rebula, med rdečimi sortami prevladujejo refošk, merlot, žametovka ter cabernet sauvignon Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se je v letu 2009 v Sloveniji, z vinogradništvom ukvarjalo kar 25.580 pridelovalcev. Obdelovali so skupaj okrog 16.350 hektarjev površin. Več kot 80 % pridelovalcev obdeluje vinograde, manjše od enega hektarja. Velikostna struktura vinogradov nam pokaže, da je več kot 80 % pridelovalcev obdelovalo vinograde manjše od enega hektarja, kar je skupaj predstavljalo le okoli 30 % celotne površine. Povprečen vinograd je bil velik 0,38 hektarja. Posamezni pridelovalec pa je v povprečju obdeloval le 0,64 hektarja vinogradov. Trsnice je lani obdelovalo 61 pridelovalcev, in sicer na manj kot 80 hektarjih, matičnjake pa 65 pridelovalcev na dobrih 40 hektarjih. Namizno grozdje se je v Sloveniji pridelovalo v manjšem obsegu.
V Sloveniji sicer prevladujejo bele sorte, ki so zasajene kar na dobrih dveh tretjinah vseh površin, in sicer na okoli 68 % skupne površine vinogradov. Na več kot polovici površin z belimi sortami so zasajene sorte: laški rizling, chardonnay, sauvignon ter rebula. Med rdečimi sortami prevladujejo sorte: refošk, merlot, žametovka ter cabernet sauvignon, ki so bile zasajene na skoraj 75 % površin z rdečimi sortami. Starostna struktura vinogradov nam pokaže, da je bilo okoli 15 % vinogradov starih manj kot pet let in ti še niso dosegli polne rodnosti. Več kot 60 % vinogradov pa je bilo starih od 5 do 30 let; te uvrščamo med polnorodne. Največ vinogradov starejših od 30 let se je nahajalo v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija (več kot 35 %).
Največ površin vinogradov (več kot 40 % vseh) se je nahajalo v vinorodni deželi Podravje, sledila je vinorodna dežela Primorje (malo manj kot 40 %), najmanjša pa je bila vinorodna dežela Posavje. Manj kot 0,15 % površin vinogradov je ležalo izven vinorodnih dežel. Največji vinorodni okoliš je predstavljala Štajerska Slovenija, obsegala je dobrih 90 % vinogradov vinorodne dežele Podravje (okoli 6400 hektarjev vinogradov). Najmanjši vinorodni okoliš je bila Bela krajina; ta je obsegala manj kot 400 hektarjev vinogradov. Pod belimi sortami je bilo 11.247, pod rdečini 4.934, pode mešanimi belo rdečimi pa 152 hektarjev površin. Nad 10 hektarjev vinogradov premorejo le 104 pridelovalci, ki so skupaj obdelovali 5.741 hektarjev vinogradov. Nad 30 hektarjev pa je obdelovalo le 14 pridelovalcev, ki so skupaj obdelovali 2.523 hektarjev površin.
Omenjeno raziskovanje SURS je sicer opredeljeno z evropsko zakonodajo. Uredba Sveta 357/79/EEC je zavezujoča za vse države članice EU, na katerih ozemlju skupno področje gojenih vinogradov na prostem obsega več kot 500 hektarjev. Zaradi enotne zakonodaje je raziskovanje primerljivo z ostalimi državami članicami. Podatki so bili prevzeti ob zaključku vinskega leta ter prikazujejo stanje na dan 31.7.2009. SURS je podatke o vinogradih pridobil iz Registra pridelovalcev grozdja in vina pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V register so vpisani pridelovalci, ki obdelujejo najmanj 0,05 hektarja vinogradov in tudi tisti, ki ga obdelujejo manj, če grozdje, mošt, vino oziroma druge proizvode iz grozdja in vina prodajajo. Podatke o trsnicah in matičnjakih pa so na SURS pridobili iz Evidence pridelave semenskega materiala kmetijskih rastlin pri Fitosanitarni upravi Republike Slovenije. V evidenco so namreč vpisani vsi dobavitelji, ki pridelujejo semenski material kmetijskih rastlin.