Ministra Židan in Svetlik na „Poslanskem večeru“ v Gornji Radgoni Na trgatev in koline k sosedom še naprej brez vseh ovir... Poslanec DZ Anton Kampuš je pripravil „poslanski večer“, na katerem je gostil dva ministra. Na srečanju v Gasilskem domu Gornja Radgona, ki je pritegnilo presenetljivo veliko občanov s širšega območja, sta bila Kampuševa gosta minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, ter minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Ivan Svetlik, ki sta spregovorila o nadvse aktualnih zadevah. Teme pogovora so namreč bile: Zakon o kmetijskih zemljiščih in cenovna politika pri proizvodnji hrane; Skupna kmetijska politika; Pokojninska reforma, Zakon o malem delu in Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno... Gostitelj Kampuš je uvodoma, malo v šali malo zares pozdravil „domača ministra“, saj je Dejan Židan izhaja iz Pomurja, Ivan Svetlik pa ima ženo iz Ljutomera.
Anton Kampuš, kot že izkušen moderator, sicer pa državnozborski poslanec in župan občine Gornja Radgona, je pojasnil, da je poslanske večere doslej prirejal bolj v "tišini", poslej pa naj bi bili odprti tudi za širšo javnost. Naslednji tovrstni dogodek - prirejal naj bi jih na dva ali tri mesece - pa bo po vsej verjetnosti namenjen reševanju reke Mure oziroma morebitni izgradnji hidroelektrarn na njej, sedaj pa so najbolj aktualni referendumi povezani z ministrom Svetlikom. Znano je namreč, da bo kmalu referendum o malem delu, potem pa sledi še en referendum, saj je ustavno sodišče soglasno zavrnilo zahtevo državnega zbora, naj odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve novega pokojninskega zakona na referendumu nastale protiustavne posledice.
Ob tej priložnosti je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik povedal, da se je zgodilo nekaj, „česar si nismo želeli, čeprav smo po tihem pričakovali, da tej vladi in ministrstvu ne bo nič prihranjeno. Zdaj imamo tri možne scenarije. Prva pot je, da bomo novi pokojninski zakon uveljavili, recimo tako, da se bodo predlagatelji odločili, da se odpovejo referendumu, kar je sicer malo verjetno. Potem se lahko zgodi, da na referendumu državljanke in državljani Slovenije rečejo, da so za ta zakon. Če se to zgodi, nas čaka v prihodnjih letih razmeroma skromno varčevanje, približno takšno, kot smo ga imeli lani in kot ga imamo letos. Tako bi lahko zdržali, da pridemo iz krize. Če pa bo zakon zavrnjen, nas čaka nekoliko težji scenarij, zelo ostro varčevanje, saj bo morala država dodatno privarčevati 270 milijonov evrov. V vsakem primeru je zakon nujno sprejeti, tako za sedanje kot še posebej bodoče generacije“, je ocenil Svetlik in spregovoril še o zakonih o malem delu ter o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
Posebej je minister za delo, družino in socialne zadeve, na Kampuševo vprašanje, spregovoril o medsosedski pomoči oziroma s tem, da je zakon slabo obrazložen ljudem, pojasnil da je zakon star že deset let, po novem pa bodo samo poostrili inšpekcije in povečali kazni. „Tisto, kar je zbudilo največ pozornosti, so te izjeme, ki ne pomenijo dela na črno. To je sosedska pomoč, ki omogoča, da sosed lahko pomaga sosedu, samo ne za denar. Druga izjema je delo v lastni režiji, tisto, kar si ljudje sami naredijo, tudi s pomočjo svojih sorodnikov do tretjega kolena, tako da trgatve in koline ter podobna opravila na podeželju zaradi zakona ne bodo nič trpeli“, je še zagotovil minister Svetlik in dodal, da se izvzema tudi nujno delo, vezano na nesreče, in humanitarne ter karitativne dejavnosti ter osebno dopolnilno delo.
Po drugi strani pa se je kmetijski minister zavzemal, za zagotovitev razmer, da bo čim več kmetov preživelo. V Pomurju se v tem trenutku pripravlja strategija razvoja, saj želijo definirati, kaj je področje številka ena. Na mizi so že prve ugotovitve, ki pravijo, da sta to pridelava hrane in turizem. Zato je Kampuša zanimalo, v katero smer gre naša kmetijska politika, in dobil je obširen odgovor ministra Dejana Židana: „Kmetijska politika skuša odgovoriti predvsem na vprašanje, kako naj čim več kmetov in kmetij preživi ter kako v Sloveniji proizvesti čim več hrane. V tem trenutku na svetu živi nekaj manj kot sedem milijard ljudi, od tega jih je ena milijarda lačnih, poleg tega pa napovedujejo, da bo leta 2050 na zemeljski obli že devet milijard ljudi, ki jih bo treba prehraniti. Omenjeni razlogi pa tudi klimatske spremembe so povzročili, da Evropska unija, ki je kmetijstvu že doslej namenjala veliko pozornosti in denarja, spet spreminja pogled na pridelovanje hrane“.
Židan je tudi opozoril, da so pred tedni na srečanju kmetijskih in prehranskih ministrov v Berlinu, zbralo se jih je kakšnih petdeset z vsega sveta, sprejeli deklaracijo, ki pomeni temelj za spremembo svetovne prehranske politike. „V njej piše, da je vsaka regija, vsaka država dolžna, da poskrbi za prehransko varnost, in to tako, da sama pridela čim več hrane. Zato je pomembno, da ohranimo kmetijsko zemljo, saj smo je v preteklih letih zelo veliko pozidali. Potem ko je novi zakon o kmetijskih zemljiščih že v parlamentarni proceduri, je kmetijsko ministrstvo ugriznilo še v eno kislo jabolko, lotilo se je nesorazmerij v prehranski verigi, kar v bistvu ni le slovenski, ampak evropski problem. Preden pa v EU kaj spremenimo, bo minilo pet do šest let. Toliko časa mi nimamo, zato smo se odločili za pot, ki je delno uspela v Angliji in Belgiji, in poskušamo s sprejemom obveznega kodeksa. Če pogajanja, ki trenutno potekajo, ne bodo tekla v pravo smer, bo naše ministrstvo predstavilo zakonodajni predlog, ki je že zapisan“, je razložil Dejan Židan in udeležencem, ki je predstavil tudi nekaj okvirov nove skupne kmetijske politike, v okviru katere bo treba definirati tudi, kaj je aktiven kmet, "ker nima pravice, da dobiva denar nekdo, ki je lastnik in ne kmetuje. Pomembna pa je tudi definicija malega kmeta, saj evropski kmetijski proračun ne plačuje le za to, da se hrana proizvaja, ampak tudi za to, da se vzdržuje krajina, pomemben pa je tudi socialno-regionalni moment. Prepričan sem, da bo proizvodnja hrane iz leta v leto postajala bolj dobičkonosna, zato naj kmetje še malo potrpijo in naj ne opuščajo kmetovanja“, je še dodal prvi mož kmetijskega ministrstva, na dobro obiskanem poslanskem večeru poslanca Antona Kampuša.