Po številnih krajih Pomurja in Slovenskih goric praznujejo odprtje avtoceste Dolga leta so živeli v nečloveških razmerah, ko so jim bila ogrožena lastna življenja, življenja njihovih najbližjih, potem znancev in prijateljev, ko je bilo ogroženo in tudi uničeno njihovo premoženje, povožena marsikatera domača žival in hišni ljubimec..., sedaj pa zasluženo slavijo. Še posebej so prebivalci ob štajersko – pomurski „cesti smrti“, kot so mnogi imenovali državno cesto G1/3 med Mariborom in madžarsko mejo, trpeli od začetka tega tisočletja, posebej po vstopu Slovenije v EU, dodatno ob vstopu Romunije in Bolgarije v skupnost, in nenazadnje ob ukinitvi meje z Madžarsko oz. uvedbi šengenske meje. Mnogi so v nesrečah tudi umrli, po neuradnih podatkih nad 80 ljudi, stotine jih je bilo poškodovanih, tisoči ljudi ni imelo spanca, saj je tako po dnevi kot ponoči grup tovornjakov v tranzitu bil neznosen. Tisoči stanovanjskih in drugih objektov je bilo poškodovanih in tudi uničenih, kar niti ne preseneča, saj je po 5. evropskem koridorju med Barcelono in Kijevom, s tem skozi Pernico, Lenart, Benedikt, Gornjo Radgono, Radence, Beltince, Odrance, Črenšovce... dnevno dirjalo tudi več kot pet tisoč težkih tovornjakov. Včasih si potreboval kar nekaj časa, da si peš prečkal cesto, o vključevanju v promet pa da niti ne govorimo.
In ob vsem tem je razumljivo, da so prebivalci skrajnjega severovzhoda komajda dočakali 30. oktober 2008, ko je v celoti odprta pomurska štiripasovnica. Tako se je vsaj tranzitni promet umaknil iz naseljenih krajev, s čem so ljudje bistveno lažje zadihali. In zato je razumljivo vse to kar se je v teh dneh dogaja, in kar se bo v naslednjih dogajalo ob nekdanji „cesti smrti“. Praktično v vsakem manjšem in večjem kraju namreč na različne načine praznujejo in tako obeležujejo „konec trpljenja“, kot so ponekod napisali na transparentih. Tako so v minulih dneh med drugimi slavili v Benediktu, Vučji vasi, Podgradu in Rihtarovcih. Prav v Rihtarovcih, vasici streljaj od središča Radencev, so se domačini (Kolbl, Neuvirt, Šmid, Weindorfer, Kosi...) spontano odločili pripraviti rajanje za vse krajane. Zraven so povabili tudi nekaj gostov ter ljudi, ki so tako ali drugače prispevali dokončanju avtoceste. na ražnju so zavrteli odojka, ženske so pripravile še veliko drugih kulinaričnih dobrot, in potem so se vsi veselili dolgo v noč. Le nekateri so tarnali, kako se bodo sedaj navadili na miren spanec brez hrupa. Toda to je najmanjši problem, glavno da je sedaj bolj varno, nam pove Branko Kolbl, ki je tudi sam nad 40 let bil tovornjakar, v zadnjih letih pa je trepetal za življenje svojih vnukov in cele družine.
Osrednja obeležitev velikega dogodka bo kljub vsemu v sredo, 12. novembra, ko bo pod naslovom „Cela ulica nori...“ veliko rajanje na Partizanski in Panonski ulici ter avtobusni postaji v Gornji Radgoni. Osemurno slavje za osem let grenkih ur, bo oznanilo „Življenje brez tovornjakov v Gornji Radgoni“. Med 11.00 in 19,00 uro bo za ves promet zaprta praktično celotna najdaljša mestna ulica v Gornji Radgoni (Partizanska) ter del Panonske in Prešernove ulice.