Gozdarji so drevesa popisali in podelili skrbništva nad njimi Murskosoboška območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, je v prostorih Osnovne šole Kapela pripravila zaključno prireditev popisa izjemnih dreves Pomurja. Na prireditvi, kjer so zbrane nagovorili ravnateljica domače šole Anastazija Avsec, predstavnik domače občine Radenci, Ivanuša Janez in vodja OE Zavoda za gozdove Murska Sobota, Štefan Kovač, in kjer so za priložnostni kulturni program poskrbeli domači učenci, so podelili tudi skrbništva za izjemna drevesa. Bilo je to nadaljevanje lanskega popisa izjemnih dreves in naravne dediščine, ko so v pokrajini ob reki Muri popisali več kot 300 izjemnih dreves, ne le največjih, najdebelejših, najstarejših, temveč sploh zanimivih in izjemnih. Kot je povedal prvi pomurski gozdar Štefan Kovač, popis izjemnih dreves v regiji še ni dokončan, saj se narava nenehno spreminja, stara drevesa izginjajo, vedno znova pa najdejo še nova izjemna drevesa. Naloga lokalnih skupnosti pa je, da za ta drevesa tudi skrbijo.
Prav zato so skrbništvo nad posameznimi drevesi, v svojem okolju prejela dobra polovica pomurskih občin (Razkrižje, Velika Polana, Črenšovci, Gornji Petrovci, Šalovci, Kuzma, Grad, Kobilje, Apače, Gornja Radgona, Ljutomer, Veržej, Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci), ob tem pa še: Zavod za turizem in kulturo Beltinci, Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjci in Osnovna šola Kapela. „Gozdarji smo v letu 2009 skupaj s šolami in lokalnimi skupnostmi izvedli drugi popis izjemnih dreves in dendroloških posebnosti v Pomurju. Ob tej priložnosti smo v popisu zajeli nekaj preko 300 rastlin. Zbrane rezultate smo javnosti že lani predstavili v posebni priložnostni brošurici. Ker so naši ravno največji in najstarejši drevesni orjaki včasih tudi potrebni naše pomoči, smo skušali za naj drevesa Pomurja dobiti tudi skrbnike, ki bi skupaj z lastniki dreves za njih, kar se da, najbolje skrbeli. S podelitvijo 17 skrbniških listin občinam Pomurja ali posameznim društvom smo tako zaokrožili aktivnosti ob letošnjem tednu gozdov v našem območju. Upamo in verjamemo, da smo s tem zagotovili dodatno varnost za ta izjemna drevesa, saj bodo skrbniki, ob naši pomoči, gotovo skrbeli zanj“, je povedal vodja krajevne gozdarske enote Radenci Stanko Rojko, ki je, enako kot vsi prisotni bil, navdušen nad kratkim tematskim kulturnim programom, ki so ga na temo najdebelejšega skorša Pomurja, ki raste v bližnjem Murščaku, uprizorili učenci OŠ Kapela. Prav oni so skupaj z občino Radenci prejeli skrbništvo nad omenjenim skoršem.
Sicer pa med orjaškimi drevesi, ki rastejo v Pomurju, pripada častno mesto najdebelejšem kostanju, ki s prsnim obsegom 940 cm in prsnim premerom 299 cm, raste v Križevcih na Goričkem že častitljivih 700 let. Po besedah vodje soboške OE ZGS Štefana Kovača in vodje krajevne enote Radenci Stanka Rojka bodo skušali najbolj zanimive primerke v sodelovanju z njihovimi lastniki predstaviti tudi z informativno-predstavitvenimi tablami in jih vključiti v turistične vodnike Pomurja. Z Zavodom za varstvo narave si bodo prizadevali izjemnim drevesom zagotoviti sistemsko zaščito, v lokalnem okolju pa so sedaj zanje poiskali skrbnike oz. nekakšne botre, ki se bodo s temi naravnimi vrednotami identificirali in jih zato še posebej varovali. „Sedaj želimo vzpodbuditi nadaljevanje tega dela, saj menimo, da v popis niso bila zajeta vsa drevesa ali dendrološke posebnosti, ki so v našem prostoru nekaj posebnega. Kaj takega je v tako kratkem času nemogoče. Zato pozivamo vse, ki najdejo v svojem prostoru rastlino, ki se jim zdi nekaj posebnega, da skupaj z nami to tudi izmerijo in popišejo. Že zaradi naravnih zakonitosti, so take akcije vedno nedokončane. V tako kratkem času, kar je tekla ta akcija, smo odkrili veliko. Močno nas je presenetila mogočnost, trdoživost, kakor tudi lepota popisanega. prav slednje pa nas zavezuje, da z našimi orjaki ravnamo tako, da se bodo ohranili našim zanamcem. Precej je dreves, ki potrebujejo našo pomoč. Zadele so jih strele, sušijo se jim veje, napadajo jih zajedalske glive... Pomagajmo jim. Kvaliteta bivanja v našem okolju bo v senci drevesnih orjakov ali posebnežev boljša, kot bi bila brez njih. Zrcalna podoba naše družbe se lepo odseva v podobi teh dreves. Lepša kot so, bolj kot je urejeno okolje na njihovem rastišču, bolj duhovno bogata in osveščena je družba, ki živi pod njihovimi vejami“, pravi Stanko Rojko, ki je skupaj s svojimi kolegi in sodelavci ponosen na narejeno in na tisto kar še nameravajo postoriti za gozdove na skrajnjem severovzhodu Slovenije.
Slovenski velikan med domačimi kostanji (Castanea sativa), ki je hkrati najdebelejše drevo na skrajnjem severovzhodu države, kot rečeno raste v Križevcih v Pomurju, blizu rojstnega doma nekdanjega slovenskega predsednika Milana Kučana. Raste v sadovnjaku ob hiši Sidonije Čahuk na nadmorski višini 315 m. V obsegu meri 940 centimetrov, v premeru 299 centimetrov, visok je okoli 18 metrov. Ocenjen volumen lesa znaša 50 kubičnih metrov. Ocena starosti je izredno težavna, nekateri menijo, da je drevo staro najmanj 700 let, drugi pa, da glede na trenutno stanje nima več kot 500 let. Ker drevo stoji na prostem, na višji legi, je vidno od daleč. Domačini pripovedujejo, da je bil ta kostanj kot točka označen že v vojaških kartah v časih Avstro-Ogrske. Kostanj je veliko bolj vitalen kot njegov sosed, saj se za zdaj kostanjevemu raku, ki je usoden za veliko kostanjev, uspešno upira, ob tem kostanj redno rodi, toda nekoliko manj kot pred stoletji. Včasih je bilo na njem nad 200, zdaj pa le še od 50 do 60 kilogramov kostanjev, nam pove teta Sidonija Čahuk. Kot pravi Stanko Rojko, kostanjev rak je zelo nevaren, saj gre za glivično bolezen, ki se širi s sporami, ki jih raznašata veter in voda.
Ni pa kostanj velikan edini orjak na SV države. Tukaj so tudi: Niderlov hrast v Sp. Ščavnici, Rdeči hrast v Črncih, Simoničeva smreka v Spodnjih Ivanjcih, Bukovčeva akacija v Šratovcih, Mülečova tisa v Kunovi, Jurgefrasov gaber v Grabšincih, Bukev v Gresovčaku, Divja šešnja v Hraščicah, Divji kostanj v Veržeju, Ginkijevec v Hercegovščaku, Hrast Graden v Trdkovi, Lipa v parku Generala Maistra v Ljutomeru, Jelka v segovski šumi, Slugova gladičija v Stanetincih, Magnolija v Hercegovščaku, Platana v Gančanih, Vrba v Lisjakovi strugi, Mariničeva murva v Bolehnečicih, Drobnica ob večni poti v Gibini, Jurešov topol v Veržeju, Ameriški javor na Štajhofu, Duglazija v Hercegovščaku, Macesen v Negovi, Sekvoja v Hercegovščaku, Ameriški klek na Štajhofu, Črni bor v Negovi, Plavcev skorš na Murskem Vrhu, Brek v Kobilju, Rdeči bor v Kobilju, Jurgefrasov brest v Kokolajnščaku, Zeleni bor pri Gradu, Maklen na Plitvičkem Vrhu, Jesen v Beltincih, Javor na Gradu, Tulipanovec na Gradu, Ameriška čremsa v Črnich, , Črna jelša v Mali Polani in desetine drugih dreves in dendroloških posebnosti.