“Nekoč v davnih časih se je vrtelo mlinsko kolo Šarugovega mlina na reki Muri, na obronku prelepe vasi Mele. Voda je hitela, čas je hitel, z njim pa je na žalost odneslo tudi mlinsko kolo... Idiličen žitni mlin na Muri sta zamenjala mlin in oljarna sredi vasi Mele, tradicija se nadaljuje v pridelavi in predelavi oljnic in sedaj Oljarna Šaruga nudi predvsem visoko cenjeno domače bučno, sončnično ter repičino olje. Za naša olja se uporabljajo le semena domače pridelave iz širnih pomurskih ravnin. Jedilna olja, posebno domače bučno olje, pridobivamo na stari tradicionalni način naših prednikov. Gostje in stranke si lahko pri nas ogledajo pridelovanje buč, spravljanje z njiv, jemanje semena iz buč, sušenje semen in nazadnje predelavo v blago dišečo tekočino - bučno olje - polno vitaminov in energije za vsakdanje delo, manjši muzej...”, je med drugim zapisano v 70 – letni kroniki in prospektu na daleč znanega Oljarstva in kmetijstva Šarugovih z Melov.
In v zadnjih dobrih sedmih letih je oljarstvo Šarugovih znano še dlje, kajti iz Melov pri Gornji Radgoni je poleti 2000 na daljno pot proti Avstraliji odramal prvi kontigent bučnega olja, kar je bilo nekaj povsem novega, kajti Šarugovi do takrat sploh niso uradno izvažali v tujino, da o Avstraliji niti ne govorimo, saj bučno olje, čeprav z visokimi hranilnimi in tudi zdravilnimi vrednostmi ni še bilo prišlo v vse dele sveta. »Glede na to, da je slovensko tržišče premajhno in prezasičeno, ob tem pa tukaj ne dosežemo takšno ceno, kot si je naš izdelek zasluži, smo se morali odločiti za prodajo na tujem trgu, kjer vedo ceniti kvaliteto in prav nam je prišla ideja, da bi poskusili s prodajo v Avstraliji. Gre za veliko tržišče in izpostavilo se je, da je bila odločitev pravilna, kajti sedaj že pošiljamo približno 5000 litrov bučnega olja letno, kar je za majhno družinsko oljarno lepa količina. Tam nam je uspelo doseči tudi ugodno ceno, kar je zelo spodbudno, ne le za nas temveč za vse naše kooperante in druge kmetovalce, ki nam prodajajo bučnice«, nam je povedal Sandi Šaruga, lastnik Oljarne Šaruga, ki nam je razkril tudi kako je prišlo do stikov z Avstralijo.
Najprej so se povezali preko zdomcev, ki tam živijo in ko pridejo v Slovenijo na počitnice si kupijo kakšen liter olja. Potem se je tukaj pojavilo podjetje, ki prodaja tudi radensko na avstralskem tržišču in tako se je začelo. Šaruga poudarja, da postaja kakovostno bučno olje, zaradi vseh svojih zdravilnih in drugih lastnosti, olje prihodnosti po vsem svetu in tukaj on vidi prihodnost slovenskega bučnega olja, toda samo tistega kakovostnega. »V Avstraliji je veliko Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov in podobno tako da je že tukaj velika možnost, zanimivo pa je, da je na ekiketah napisano, da olje prihaja iz Slovenije, iz Pomurja«, dodaja Šaruga, ki kljub vsemu večino pridelka proda na domačem trgu, veliko ga kupijo tudi turisti iz Radencev, Banovcev in Moravskih Toplic, ter tudi zdravilišč in drugih turističnih destinacij iz sosednje Avstrije, ki cenijo kvaliteto, in ki se z avtobusi ali osebnimi avtomobili ustavljajo pri Šarugovih ter si kupijo kakšen liter kakovostnega olja. Pozneje pa se reklama o kakovosti širi od ust do ust, tako da je vedno več obiskov. Pri Šarugovih pa si obiskovalci lahko ogledajo tudi manjši muzej povezan z mlinarstvom in oljarstvom, lahko spremljajo tudi samo »olovo« - stiskanje olja, ob tem pa se pri njih ne dobi le tisto kar je povezano z oljem. Poleg raznih olj (bučno, sončično, ripsovo, solatno), obiskovalcem namreč ponujajo tudi sončična semena, bučne semenke, bučno prgo (za ribiče), pa tudi domače vino, domači med, domačo slivovko, jabolčni kis, posušene sadne krhlje, kislo zelje, repo in še marsikaj z lastne ter drugih pomurskih kmetije. S tem pa Šarugovi, kjer v največji sezoni dela zaposlujejo tudi večje število delavcev, ki pomagajo Dariniki in Sandiju ter hčerama Svetlano in Katji. In to je pravi primer kmetovanja in gospodarjenja, kot to delajo na drugi strani Mure.
Sicer pa za svojo obrt so Šarugovi zelo dobro in sodobno opremljeni. »Od kar sva z ženo, leta 1992 prevzela oljarno in kmetijo, sva se odločila za bolj intenzivno pridelavo bučnega semena in se je pokazalo, da moramo iti v razne posodobitve. In potem ko smo v zadnjih letih že nabavili nekaj nove tehnologije (nova sušilnica semena, posodobljena predelovalnica olja...), smo se potem, poleg nenehnega vlaganja, odločili tudi za nabavo stroja za pobiranje in čiščenje buč, sedaj še novo stiskalnico, tako da je naša dnevna kapaciteta predelave okoli 700 kg bunic, oz. pridelava okoli 300 litrov olja”, pravi Sandi Šaruga, ki je prepričan, da je pridelovanje bučnic in predelovanje semenk v olje kljub vsemu donosen posel. “Mislim da, kajti potrošniki oz. ljudje vedno bolj cenijo bučno olje in tudi samo seme buč. Bučno olje se več ne uporablja zgolj za prelive za razne solate, temveč se čedalje bolj uporablja tudi v zdravstvu, kajti bučnice in bučno olje vsebuje zelo veliko vitaminov A,D in E. Ravno zaradi tega buče in bučno olje čedalje več rabijo tudi v farmacevtski industriji. Na zahodu sta bučno olje in bučnice zelo cenjeni že dalj časa, sedaj pa to postaja tudi pri nas. Če bi imeli nekoliko širšo pomoč družbene skupnosti ali vsaj občine bi, prepričan sem, od tega imeli veliko korist vsi, tako mi, kot kmetje, občina, država in potrošniki. Kljub vsemu, mi tudi v prihodnje mislimo nadaljevati našo tradicijo, saj s tem želimo pomagati tudi kmetom, da lahko plasirajo svoj produkt, toda če ne bo kakšne družbene pomoči bomo pač v doglednem času zaokrožili proizvodnjo brez nadaljnje širitve, kajti sami smo tudi s tem zadovoljni, čeprav bi, ob pomoči lahko veliko tudi izvažali, kajti na zahodu je veliko povpraševanje tako bo bučnem olju kot semenkah, in ponavljam, takrat bi vsi imeli veliko korist“, je prepričan Šaruga.
OLJAR SKUPAJ Z RADENSKO...
Te dni je proti Avstraliji odpeljal še en veliki kontejner z radgonskega območja. Napolnjen je z izdelki Radenske d.d. iz Radencev, zraven pa je tudi 2000 litrov bučnega olja, ki ga je na 7. kontinent poslal olja Sandi Šaruga iz Melov pri Gornji Radgoni. To je le del kontigenta, ki ga proti Avstraliji že od Olimpijskih iger 2000 v Sydneyu, pošilja omenjeni pomursko-štajerski oljar. Letno na pot gre okoli 5000 litrov bučnega olja, a kot kaže se količina nenehno povečuje, kajti poleg Slovencev, Avstrijcev in Hrvatov, ki so bili prvotni kupci, je zraven vedno več Avstralcev in drugih narodov, tako da se Šarugovim obeta še boljša prihodnost. „Naše pošiljke gredo proti Avstraliji dva do tri krat letno. Dogovorili smo se z Radenska, da s skupnimi močmi plačamo stroške prevoza – ladje, tako da imamo korist eni in drugi. Radenska sicer svoj tovor pošilja mesečno, mi pa zaenkrat redkeje. Toda, glede na to, da tudi Avstralci, predvsem zaradi zdravilnih učinkov bučnega olja, čedalje pogosteje posegajo po tem izdelku, sem prepričan, da bo potrošnja še večja“, prav oljar Šaruga, ki je posebej zadovoljen, da v Avstraliji cenijo pravo bučno olje in zanj so pripravljeni plačati tudi višjo ceno, ko jo sam doseže v Sloveniji. Tako tudi ko odšteje stroške prevoza ima več dobitka, pa še plačilo je sprotno, kar je dodatno spodbudno.
Šarugovi sicer največ buč pridelajo sami, veliko pa tudi odkupijo od drugih pridelovalcev bučnic ali pa semenke kar zamenjajo za takšno in drugačno olje. Če bo zadeva z Avstralijo še naprej uspešna, v kar ne dvomijo, bodo Šarugovi svojo dejavnost razširili in takrat bo lažje tudi za večje pridelovalce bučnic iz celega Pomurja. Za »avstralske« pošiljke so Šarugovi brez kakršne koliki državne finančne pomoči, morali narediti novi desgin, nove steklenice in vso drugo embalažo, etikete in podobno. Vsekakor pa Šarugovi največjo pozornost namenjajo kvaliteti, saj Snadi poudarja, da ljudje cenijo kakovosti, in zato niti ob vstopu Slovenije v EU, kjer je kvaliteta cenjena, ni bilo težav. Jezi pa ga nekakšna vrsta zlorabe imena »buča«, ko se pod znamko bučno olje prodaja marsikaj, in tukaj bo potrebno veliko postoriti, da do tega ne bi prihajalo. Šaruga meni, da bi sami oljarji morali doseči dogovor okrog doseganja skupne znamke kakovostnega bučnega olja, kot je to v sosednji Avstriji, kjer vsakdo sploh ne more uporabljati ime »bučno«, če za to nista porabljena vsaj dva kilograma buč...
Kakšna je pravzaprav »definicija« bučnega olja?
»Bučno olje stiskamo iz semen buč (Cucerlito Pepo). Buče ne potrebujejo dodatnih mineralnih gnojil, tako da je pridelava praktično ekološka. Samo bučno olje je bogato z vitamini A in E, je lahko prebavljivo ter stimulativno deluje na človeški organizem. Ne vsebuje snovi, ki bi tvorile holesterol v krvi in po dognanjih nemških znanstvenikov ga celo razgrajuje. Bučno olje predvsem uporabljamo za solatne prelive, zdravilne kure ter kot dodatek pri pripravi gurmanske hrane. Domovina kvalitetnega bučnega olja je avstrijska in slovenska Štajerska. Sestava tal na Štajerskem je izjemno ugodna za bučno seme, tako da je kvaliteta bučnega olja z tega območja bistveno pred drugimi okolji.