Pred letošnjim mednarodnim praznikom dela V dveh letih se je plača dvignila za približno 200 evrov Po podatkih Urada za statistiko RS, imamo v Sloveniji vsako leto 14 dela prostih dni, v povprečju pa delamo dobrih 40 ur na teden. Za svoje delo smo februarja letos dobili dobrih 1.300 EUR bruto plače, kar je za približno 200 EUR več kot je znašala povprečna mesečna bruto plača v letu 2005. Prvi maj je sicer mednarodni praznik dela, ki ga praznujemo že vse od leta 1890 naprej. Je simbol mednarodne solidarnosti delavcev, hkrati pa tudi spomin na dogodke, ki so se zgodili v začetku maja 1886 v Čikagu. Delavci so namreč takrat postavili zahtevo po 8-urnem delavniku, vendar pa je ob tem prišlo do spopadov s policijo, v katerih je bilo ubitih več ljudi, pet delavcev pa je nato bilo obsojenih na smrt.
Vsakoletne prvomajske demonstracije v spomin na čikaške dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja. V Sloveniji praznik dela praznujemo od leta 1948, praznovanju pa namenimo dva dni. Sicer imamo v Sloveniji vsako leto 14 dela prostih dni, kar je enako kot na Hrvaškem in dan manj kot v Avstriji. Ostale sosednje države so v tem oziru skromnejše, saj imajo v Italiji 13, na Madžarskem pa 11 dela prostih dni. V Sloveniji zaposlena oseba ima pravico do dopusta v trajanju najmanj štiri tedne - število dni dopusta je namreč odvisno tudi od delodajalca. V povprečju pa lahko v Sloveniji zaposlena oseba izkoristi dobrih 25 dni dopusta na leto. Koliko ur potem delamo? Zahteve po 8-urnem delavniku niso izzvenele v prazno, saj so 42-urni delovni teden uvedli v drugi polovici prejšnjega stoletja in so ga sčasoma celo skrajšali na 40-urnega. Leta 2007 smo v Sloveniji v povprečju opravili 40,4 ure, moški so v povprečju delali 41,3, ženske pa 39,2 ure na teden; bistvenih razlik med kmetijskimi, nekmetijskimi in storitvenimi dejavnostmi v številu opravljenih ur pa ni bilo zaslediti. Največ delovno aktivnih oseb je sicer v storitvenih dejavnostih. Vedno več nas je zaposlenih v storitvenih dejavnostih, delež delovno aktivnih oseb v tem sektorju dejavnosti je namreč že presegel 50 %. Podrobnejši pogled pa pokaže, da je največ moških, pa tudi največ žensk, zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (tretjina vseh delovno aktivnih moških in petina takih žensk), sledijo pa delovno aktivni, ki se ukvarjajo s trgovinsko dejavnostjo. Največ, dobrih 16 %, delovno aktivnih prebivalcev je zaposlenih v poklicni skupini tehniki in drugi strokovni delavci. Med delovno aktivnimi moškimi jih skoraj petina dela kot upravljalec strojev in naprav oz. kot industrijski izdelovalec in sestavljalec, prav tako pa skoraj petina vseh delovno aktivnih žensk opravlja poklic strokovnjakinja.
Približno tretjina zaposlenih oseb opravlja izmensko delo, slaba polovica delovno aktivnega prebivalstva dela ob večerih in petina ponoči. Nočno delo je mnogo bolj značilno za moške, saj ponoči dela dobra četrtina vseh delovno aktivnih moških in dobra desetina delovno aktivnih žensk. Dve tretjini delovno aktivnih oseb običajno ali občasno delajo ob sobotah; med njimi je nekoliko več moških kot žensk. Podobno razmerje med moškimi in ženskami velja za nedeljsko delo, vendar ob nedeljah običajno ali občasno dela tretjina delovno aktivnih prebivalcev Slovenije. Za svoje delo so ženske leta 2005 na mesec v povprečju prejele 1.132 EUR bruto plače, moški pa skoraj 7 % več, kar je zneslo 1.216 EUR. Plače žensk so se najbolj približale plačam moških v poklicni skupini uradniki; za njimi so namreč zaostajale za 6 %. Največje razlike v plačah smo zaznali med upravljalci strojev in naprav ter med industrijskimi izdelovalci in sestavljalci, kjer so ženske v povprečju dobile za četrtino bruto plače manj kot moški kolegi. Do velikih razlik v izplačanih mesečnih bruto plačah prihaja tudi med različno izobraženimi zaposlenimi osebami. Leta 2005 so osebe z nedokončano osnovno šolo v povprečju prejele nekaj manj kot 750 EUR, visoko izobražene osebe pa skoraj trikrat več, kar je predstavljalo skoraj 2.150 EUR mesečno. Najvišje plače sicer prejemajo zaposleni v osrednjeslovenski, najnižje pa v pomurski regiji. Razlika v povprečni bruto mesečni plači med obema regijama je konec leta 2007 znašala skoraj 450 EUR: v osrednjeslovenski regiji je bila 1.546 EUR, v pomurski pa 1.105 EUR.
Število brezposelnih oseb, ki jih merimo z anketo o delovni sili, se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za dobrih 40 %; leta 1997 je bilo v Sloveniji 72.000, deset let kasneje pa 50.000 anketno brezposelnih oseb. V omenjenem obdobju smo našteli 15.000 manj brezposelnih moških in 7.000 manj brezposelnih žensk. Anketno brezposelna oseba je tista, ki v tednu pred anketiranjem ni delala, ki je v zadnjih 4 tednih aktivno iskala delo in je delo pripravljena sprejeti v roku 14 dni, če bi ga seveda dobila. Podoben trend prikazujejo tudi podatki o številu registriranih brezposelnih oseb Zavoda RS za zaposlovanje - njihovo število se je v zadnjih desetih letih prav tako zmanjšalo za dobrih 40 odstotkov, in sicer s 125.000 na 71.000 oseb, ki so kot iskalci zaposlitve prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Lansko leto je bilo v Sloveniji v povprečju na dan na voljo skoraj 9.000 prostih delovnih mest, kar je predstavljalo največjo možnost izbire delovnega mesta od leta 2001 naprej. Največ prostih delovnih mest je bilo na voljo v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer tretjina vseh prostih delovnih mest na območju naše države. Osrednjeslovenski sta sledili podravska in savinjska regija s 1.579 oz. 1.062 prostimi delovnimi mesti. Največ, skoraj 5.000 oz. več kot polovica vseh prostih delovnih mest je bila na voljo v storitvenih dejavnostih, v nekmetijskih jih je bilo na voljo dobrih 40 %, medtem ko v kmetijskih dejavnostih niso zaznali velikega povpraševanja po delovni sili, saj smo ponujeno delovno mesto zabeležili zgolj v 66 primerih...