Govedorejci radgonskega območja z enotnostjo in solidarnostjo do boljše prihodnosti. Cene repromaterialov so se povišale bistveno bolj kot odkupna cena mleka in mesa.
„Samo še bolj množični, dobro organizirani, enotni in solidarni, smo se sposobni boriti za svoje pravice“, je bila ena osrednjih ugotovitev in tudi vodilo rednega letnega občnega zbora Govedorejskega društva EU Gornja Radgona, ki deluje za občine Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Na zboru, ki se ga je na Turistični kmetiji Alenka v Gornjih Ivanjcih, poleg okoli 130 (od nekaj čez 200) članic in članov društva, udeležilo tudi več deset gostov, tako predsednik društva Jožef Bračko, kot številni razpravljalci, niso skoparili z očitki na račun države, mlekarn in trgovcev. Zato so namreč bili enotnega mnenja, da se samo močno povezani in enotni lahko borijo za svoje pravice, ki da nikoli doslej niso bile tako nizke. Ob vseh teh težavah, kot so dejali, pa niti ne preseneča, da se je število glav goveje živine, enako kot na območju celotne pomurske regije, tudi v njihovem okolju, v dveh desetletjih znižalo za skoraj 60 odstotkov.
Kar veliko pikrih so morali požreti predstavniki mlekarn in države, s katerimi prisotni niso bili posebej zadovoljni. Zato so raje prisluhnili pozdravnim nagovorom gostov, med katerimi sta bila tudi župana Gornje Radgone in Sveti Jurij. Anton Kampuš in Anton Slana. Z zanimanjem so prisotni prisluhnili tudi predavanju veterinarja Jožeta Matavža, dr. vet. med, ki je spregovoril o bolezni govedi IBR-BVD, zelo zadovoljni pa so bili tudi s svojim dosedanjim predsednikom Jožefom Bračkom, katerega so soglasno ponovno izvolili za predsednika. Kljub vsemu pa je v ospredju več ur trajajočega zbora bila aktualna problematika rejske organizacije, predvsem odkup mleka in mesa, potem trženje pitane in plemenske živine ipd.
„Tudi v minulem letu dni smo se lahko sami prepričali, koliko problemov imamo ne le v govedoreji, temveč v vseh panogah v kmetijstvu. Najbolj aktualni temi za nas govedorejce sta vsekakor bili mleko in goveje meso, ki imata še vedno sramotno ceno v primerjavi s cenami repromaterialov. Žal to ni samo problematika govedorejcev, temveč je enako tudi pri pridelavi pšenice, grozdja, reji prašičev ipd.“, je bilo slišati na samem zboru, predsednika Bračka pa kljub vsemu ni zapustil optimizem. „S skupnimi močmi bomo prebrodili vse težave in slabe dogodke, ki nas čakajo v letošnjem letu. Te nas žal tarejo na vsakem koraku, najprej pri izplačilu subvencij, z rastjo cen repromaterialov, s prenizkimi cenami mleka in mesa in še bi lahko našteval. Navajeni smo že, da kmetje – govedorejci znamo potarnati, da nam ne gre še tako slabo, to pa zato, ker ne razlikujemo in ne vemo, kaj je res dobro. Ampak prišli smo že tako daleč, da smo v tej hitri rasti cen repromaterialov začeli javkati tudi tisti, ki smo pred enim letom govorili; saj nam je gre. Zagotovo nam bo šlo, ko bosta trgovec in predelovalne industrije zaslužile 40, govedorejci in ostali kmetje pa 60 %, tako kot je povsod po Evropi in v svetu. Takrat ne bo bojazni, da tudi naši mlajši rodovi ne bi vlagali truda in znanja za našim znojem“, je med drugim dejal Bračko, ki je kljub vsemu prepričan, da bo tudi govedorejcem posijalo toplejše sonce ter da bodo imeli dovolj dežja, da bi lahko želi in kosili sadove truda, ki so ga vlagali v govedorejo in kmetijstvo sploh.
„Ko bomo še malo bolj zreli in enotni, ko bo naš slovenski potrošnik pogruntal in začel ceniti našo kvaliteto pridelane in predelane hrane, ko bo tudi država samoumevno ugotovila, da je samopreskrba bodočnost slovenskega nacionalnega ponosa, in da enkrat za vselej izgine občutek, da nas obravnava, kot da smo v breme državi. Pa nismo, želimo samo tisto kar ima evropski kmet, saj smo v Evropi. Potrebujemo še korak do zmage, samo en korak, da se bomo zavedali kako smo močni. Toda takšni bi bili, če bi bilo manj zavidljivi in bolj enotni. Takrat bi bil odnos države do samega kmetijstva drugačen. S trmo, vztrajnostjo in z dokazovanjem bomo počasi dosegli tudi to, da ne bodo vsi, ki bodo imeli pet minut časa, samo razmišljali, da lahko oni mislijo namesto kmeta. Kmet pa naj samo dela in plačuje položnice“, je bil oster predsednik radgonskih govedorejcev.
Sicer pa ne gre prezreti, da so pomurski kmetje, predvsem govedorejci, najpomembnejše delo z nakupom deleža Pomurskih mlekarn, kjer so si poleg odvzema mleka zagotovili tudi dostojnejšo odkupno ceno. „Ko smo že mislili, da bomo lahko malo lažje zadihali ob manjšem povišanju odkupne cene mleka, so se druge surovine podražile še bistveno bolj, kot se je povišala odkupna cena mleka, ki trenutno ne zaostaja veliko za evropskim povprečjem. Cene krmil so se dvignile za 50 odstotkov, mineralna gnojila pa za 80 do 130 odstotkov. Naša konkurenčnost v primerjavi s sosednjimi, predvsem z avstrijskimi kmeti je bistveno slabša, saj so ti kmetje subvencije že prejeli in pokupili veliko mineralnih gnojil še po nizkih cenah v Sloveniji, česar večina od nas ni mogla storiti. Ko gre za odkupne cene goveje živine, pa so te nižje kot pred enim letom, trgovci pa so v tem času ceno mesa na policah dvignili že dvakrat“, je še bilo slišati med govedorejci z radgonskega območja.