Predstavlja se 1665 razstavljacev iz 28 držav; Kritike Vladi RS zaradi (ne)obrambe proti toči Gornja Radgona, 24. avgusta - Cela vrsta visokih gostov se je včeraj (sobota) udeležilo svečanega odprtja letošnjega, 46. Mednarodnega kmetijsko – živilskega sejma v Gornji Radgoni. Na sejem, ki ga je odprl predsednik države dr. Danilo Türk, do petka, 29. avgusta, 1665 razstavljalcev na 65.300 kvadratnih metrih notranjih in zunanjih površin razstavlja kmetijsko mehanizacijo, hlevsko opremo, prehrambne izdelke, vino, opremo za gostinstvo, živilskopredelovalno industrijo, semena, sredstva za prehrano in nego živali, obrtne izdelke in drugo. Predstavljajo se tudi različne institucije, šole, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in drugi. Državi gostji letošnjega sejma sta sosedi Madžarska in Hrvaška.
Na otvoritveni slovesnosti je najprej spregovoril direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, ki je dejal, da radgonski kmetijski sejem ni zgolj sejemska prireditev, ampak je dogodek, ki vsako leto označuje neko obdobje, letino in stanje v tem obdobju. Poudaril je tudi strokovni del sejma in dejal, da ni dovolj samo razmišljati, kako se prilagoditi klimatskim spremembam, ampak bo treba ravnati tako, da jih več ne bo. Letošnji sejem po številu razstavljavcev in površin presega vse dosedanje in zagotovo ne bo zadnji, je še dejal. Župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš je poudaril pomen sejma za razvoj občine in pohvalil dobro sodelovanje obeh, kritičen pa je bil do premajhne finančne vladne pomoči oškodovancev po nedavnih neurjih in predlagal naslednji vladi, da razmisli o primerni obliki obrambe proti toči. Vlado in prometnega ministra Radovana Žerjava pa je pohvalil zaradi doslednega uresničevanja programa gradnje pomurske avtoceste.
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Ciril Smrkolj je sejem označil kot priložnost za pogovor in dogovor med kmeti in drugimi sogovorniki. Izrazil je tudi prepričanje, da bosta stroka in vlada tudi v sejemskih dneh iskali načine, kako naprej v času, ko kmetijstvo pestijo klimatske spremembe, podražitve hrane, slabšanja položaja kmetov in kmetijstva v slovenski družbi… Tiste politike, ki razmišljajo o ukinitvi obveznega članstva v kmetijsko gozdarski zbornici, pa je pozval k ponovnem premisleku, saj tudi kmetje potrebujejo svojo nevladno organizacijo. »Slovenski kmet se je v zadnjih dvajsetih letih intenzivno prilagajal spremembam. Dvignil je produktivnost, izboljšal kakovost, zagotavlja varno hrano, ekonomika pa je po drugi strani pripeljala do tega, da je vedno manj kmetov in da je na policah trgovin vse manj slovenske hrane. Kmetje se zato moramo znajti in najti odgovore na vse te izzive.«
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc pa je naštel vrsto stvari, ki jih je ministrstvo in vlada v zadnjih štirih letih na področju kmetijstva opravila dobro, vključno s predsedovanjem EU. Tako je vlada od leta 2004 zagotovila proračunska sredstva za doplačevanje neposrednih plačil, tako da so slovenski kmetje sedaj edini med novimi državami članicami, ki prejemajo enaka plačila kot kmetje iz starih držav članic EU. Lani je vlada uvedla reformo kmetijskih plačil , ki omogoča mehak prehod s proizvodno vezanih na proizvodno nevezana plačila. Okrog 62.000 kmetov je kljub manjšemu zamiku dobilo letos izplačanih 135 milijonov evrov. Pomemben korak je bil storjen tudi na področju prilagajanja podnebnim spremembam, saj so zadnja neurja resen opomin vsem, ki so še dvomili vanje, je dejal. »Na ministrstvu smo sredstva in energijo od ukrepanja po naravnih ujmah preusmerili v preprečevanje njihove škode v kmetijstvu.
Sofinanciranje zavarovalnih premij, ki smo jih uvedli lani, bomo prihodnje leto povečali na najvišjo možno raven 50 odstotkov.« Naštel je še nekatere ukrepe, ki jih je vlada sprejela kot hitro prvo pomoč oškodovancem po letošnjih neurjih in dejal, da je slovensko kmetijstvo kljub pretresom in vstopu v EU ohranilo relativno stabilnost, kljub zmanjševanju števila kmetijskih gospodarstev pa se kmetijske površine v obdelavi povečujejo. Ker pa je produktivnost slovenskega kmetijstva še vedno zelo nizka, je ministrstvo začelo pripravljati kmetijsko strategijo, ki naj bi odgovorila na vprašanje, kako povečati konkurenčno sposobnost slovenskega kmetijstva.
Slavnostni govornik, predsednik države dr. Danilo Türk, je v svojem nagovoru prav tako pohvalil vlado za njeno hitro ukrepanje ob nedavnih neurjih, vendar je opozoril, da bo treba veliko tega še postoriti. Vlada in država bosta morali vztrajati pri vseh potrebnih dejavnostih, da se posledice škode kolikor je mogoče omilijo in da se ljudem pomaga v največji meri, je dejal. Prav sejem je po njegovem prepričanju primerna priložnost, da stroka najde primerne odgovore na vprašanja o potrebnih ukrepih tudi v prihodnje...
Sicer pa je letošnji mednarodni kmetijsko – živilski sejem tudi zadnji pod tem imenom. Od prihodnjega leta, bo namreč imel novo ime, in sicer bo 47. sejem „AGRO 2009“.