Zveza govedorejcev Pomurja, Kmetijsko-gozdarski zavod Slovenije - enota Murska Sobota, Kmetijska zadruga Gornja Radgona in Govedorejsko društvo Gornja Radgona, so na razstavnem prostoru Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, pripravili izjemno odmevno razstavo govedi lisaste pasme rejcev iz Pomurja. Zadnja takšna razstava v Pomurju je bila pred 20 leti v Murski Soboti, in zato ne preseneča, da se je tokrat na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni zbralo toliko gostov in rejcev. Na tokratno razstavo je 20 rejcev iz celotnega Pomurja pripeljalo 54 govedi, katera je za ocenjevanje odbrala posebna komisija, ki jo je vodil priznani pomurski strokovnjak za govedorejo Franc Šonaja, povprečna mlečnost razstavljenih krav pa znaša skoraj 8.000 litrov mleka. Komisijo za ocenjevanje, v kateri so sodelovali Marjan Špur, Slavko Janžekovič, Jože Šmid in Franc Šonaja, pa je vodil prof. dr. Jože Osterc.
Osrednji del tokratne razstave se je odvijal ob razgledni tribuni, na kateri se je zbralo številno občinstvo, med njimi številni gostje od županov, strokovnjakov iz kmetijstva, predstavnikov živinorejskih društev in drugih gostov. Med slednjimi je bila tudi poslanka v Državnem zboru Marija Požonec, in gost iz Nizozemske dr. Abele Kvipers iz Univerze Wageningen, sicer predsednik komisije za govedorejo pri Evropskem združenju za živinorejo. O zgodovini društev za lisasto pasmo v Sloveniji in Pomurju, so spregovorili dr. Lojze Slavič, prof. dr. Slavko Osterc in predsednik Govedorejskega društva Gornja Radgona Jože Bračko. Razstavljavce in goste sta nagovorila tudi dr. Abele Kvipers, ki je pohvalil rejce in dejal, da znajo vzgojiti odlične živali, ki bi jih bili veseli tudi na Nizozemskem in drugje po Evropi, in radgonski župan Anton Kampuš, čemur je sledila podelitev priznaj in pripenjanje zvoncev po kolekcijah.
V kolekciji starih krav je prvo mesto pripadalo rejki Vidi Šuhec iz Logarovcev za kravo Špango, drugo Ernestu Arnejčiču (Sodišinci), za kravo Cveto. Kolekcija starejših krav: 1. Krava Lepa, Stanko Senekovič (Nasova); 2. krava Ščetina, Stanislav Glavač (Beltinci); 3. krava Špica, Jožef Bračko (Lastomerci). Kolekcija mlajših krav: 1. krava Halja, Jožef Bračko (Lastomerci); 2. krava Šemica, Simon Slavič (Šalinci); 3. krava Mačeha, Stanislav Glavač (Beltinci). Kolekcija mladih krav z zaključeno I. laktacijo: 1. krava Robida, Vida Štuhec (Logarovci); 2.krava Šibica, Janez Fras (Lešane); 3. krava Bela, Jožef Farkaš (Radoslavci). Kolekcija krav prvesnic s prve kontrole: 1. krava Vuna, Franc Štuhec (Gajševci). Kolekcija plemenskih telic: 1. telica Norica, rejec Ivan Škafar (Odranci); 2. krava Helga, rejec Franc Štuhec (Gajševci), 3. Krava Ciza, rejec Ivan Škafar (Odranci). Šampionka razstave in ocenjevanja je bila krava Halja, rejca Jožefa Bračka (Lastomerci), kateri so na vrat obesili dva zvonca. Izbrali so tudi kravo z najlepšim vimenom, to je bila krava Šarga, rejca Feliksa Rantaše iz Bolehnečicev.
Zanimiva razstava se je končala s kulturnim nastopom Marije Slavič in Foklorne skupine Marko iz Beltincev, čemur je sledilo družabno srečanje, ki so ga popestrili člani ansambla Štajerski fakini. Uspešnosti razstave in ocenjevanja smo se pogovarjali s predsednikom Govedorejskega društva Jožefom Bračkom, ki nam je med drugim povedal: »Vesel sem, da je prireditev uspela, saj je prišlo veliko obiskovalcev in gostov. Rad bi se zahvalil razstavljavcem in tistim, ki so pomagali pri organizaciji te zahtevne prireditve. Slišali ste, da je našo razstavo in na razstavi razstavljeno živino pohvalil tudi visoki gost dr. Abele Kvipers iz Nizozemske. Kot je dejal, bi bili veseli naših krav lisaste pasme tudi pri njih, toda kaj, ko nam naša zakonodaja ne dovoljuje izvoza. Država namreč ni poskrbela zakonov ali pravilnikov proste reje IBR, BVD in IFP, kar je zahteva za izvoz plemenske živine v države Evropske unije«.
Hkrati je Bračko žalostno ugotovil, da je več malih kmetij opustilo govedorejsko proizvodnjo, a na srečo je nastalo nekaj večjih govedorejskih kmetij, tako da je proizvodnja mleka še ohranjena na določenem nivoju. „Res je, da cena mleka ne dosega rasti stroškov. Cilj je, da čim prej dosežemo evropsko ceno in dodatno nagradimo naše proizvajalce za nadpovprečno kvaliteto, ki jo dosegamo. Da bi proizvodnjo mleka v Pomurju ohranili, smo se govedorejci skupaj s svojimi zadrugami konec lanskega leta odločili in kupili takšen delež naše mlekarne, da lahko večinsko odločamo, kako bo mlekarna v bodoče poslovala“, je dodal Jože Bračko.