Samo Tuš nasledil Stojana Habjaniča

Zveze društev „Moja Mura“ po osmih letih z novim predsednikom.
Člani Zveze društev za obvarovanje reke in sonaravni razvoj ob reki Muri „Moja Mura“ so na letni skupščini v Ribiškem domu Hrastje Mota, za novega predsednika izvolili Sama Tuša - Korla iz Gornje Radgone. Ta je tako zamenjal Stojana Habjaniča iz Brezovcev, ki je zvezi predsedoval vseh osem let, zdaj pa je koordinator kampanje Rešimo Muro. Tuš je po izvolitvi povedal, da bo ob nasprotovanju gradnji elektrarn na Muri več pozornosti namenjal predvsem revitalizaciji reke Mure. „Potem ko smo našo osrednjo pozornost namenjali borbi proti elektrarnam, za kar zdaj skrbimo v okviru mednarodne kampanje Rešimo Muro, je spet napočil čas, da se bolj posvetimo sami reki Muri in njeni oživitvi. Kot vsi vemo, je vlada pred leti izdala odredbo o revitalizaciji porečja reke Mure in morebitno energetsko izrabo, kar pa se je sčasoma obrnilo tako, da zdaj poslušamo le, da jo je treba energetsko izrabljati in jo ob tem revitalizirati,“ pravi Tuš in dodaja, da elektrarne na tem delu Mure niso sprejemljive, kar je navsezadnje ugotovila tudi stroka, tudi tisti, ki so raziskovali za investitorje gradnje elektrarn na Muri, saj ugotavljajo, da tak poseg v naravo ni upravičen.

„Glavna borba za to, da na Muri ne bo elektrarn, poteka še naprej, in to veliko bolj organizirano, postali smo močnejši in imamo zelo veliko somišljenikov, sam pa se bom potrudil, da se bomo malo bolj borili tudi za samo revitalizacijo Mure,“ je še povedal Tuš, Stojan Habjanič za osem let delovanja zveze društev, teh je zdaj 21, pa pravi, da so opravili pionirsko delo, zdaj pa so postali sistem in prerasli v mednarodno gibanje, kjer je zveza sestavni del tega gibanja. „To, kar smo si nekoč le želeli, danes počne zelo široka mednarodna povezava organizacij in zlasti minulo leto je bilo zelo aktivno, tudi z nekaterimi novimi pristopi, predavanji, prikazovanjem filmov o borbi okoljevarstvenikov, na primer proti elektrarni na Donavi za Dunajem, s čimer so Dunaj rešili pred poplavami ravno zato, ker tam elektrarne ni,“ je dejal Habjanič.

V letu 2017 je zaživela kampanja Rešimo Muro, ki je pritegnila številne podpornike, tudi na mednarodni ravni, od Društva za proučevanje rib Slovenije (DPRS) do evropskega dela Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) s sedežem na Dunaju in WWF Adrie, ki pokriva območje Balkana. „Imamo mednarodno koordinacijo, kjer s strokovnimi prispevki, pravnimi znanji in izkušnjami usklajeno ministrstvoma za okolje in prostor ter infrastrukturo dokazujemo, kako nesmiselno in nepotrebno bi bilo, če bi zabetonirali reko Muro. Za to imamo številne argumente, dokaze, da bi ob tem dobili zelo majhen delež energije, veliko več priložnosti vidimo v popolnoma drugačnem razvoju. In vse to zdaj počnemo sistemsko z najboljšimi partnerji,“ dodaja Habjanič. Podpredsednik Zveze društev Moja Mura je postal Darko Lorenčič, letošnje aktivnosti pa bodo predstavili že na pohodu ob svetovnem dnevu mokrišč v nedeljo, 4. februarja 2018, ob 10.30 ob brodu pri Muri v Krogu, ki poteka pod geslom Mokrišča za boljšo prihodnost urbanih okolij. Mokrišča so naravni zadrževalniki vode in s svojo sposobnostjo čiščenja ljudem, živalim in rastlinam zagotavljajo za njihov obstanek nujno življenjsko okolje.

Sicer pa, kampanja Rešimo Muro! je nastala na pobudo lokalnih pomurskih nevladnih organizacij, ki se že desetletja borijo, da bi Muro ohranili kot prosto tekočo reko brez hidroenergetskih jezov. Kampanja se je začela 9. aprila 2016 in jo podpira več kot 70 lokalnih, nacionalnih in tujih nevladnih organizacij, številni slovenski in tuji strokovnjaki ter priznane osebnosti. Zveza društev Moja Mura se zavzema za obvarovanje reke in sonaravni razvoj krajev vzdolž nje. Ima status društva, ki deluje v javnem interesu ohranjanja narave, saj je v vseh letih delovanja številnim ciljnim skupinam v Pomurju vztrajno in strokovno posredovala dejstva o neverjetnem bogastvu območja na Muri in ob njej. V državnih strateških in upravnih postopkih v povezavi s potencialno energetsko izrabo reke zveza sodeluje s pravnim statusom stranskega udeleženca, ki budno bedi nad tem, da reke ne bi zlorabili ter da bodo postopki izpeljani strokovno in zakonito. Osnovni namen delovanja Društva za preučevanje rib Slovenije je varovanje sladkovodnih rib in njihovih habitatov z raziskavami, naravovarstvenimi aktivnostmi, popularizacija poznavanja sladkovodnih rib, izdajateljska in izobraževalna dejavnost ter sodelovanje z drugimi sorodnimi nevladnimi in vladnimi organizacijami. In na koncu, poslanstvo Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) je ustaviti uničevanje Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo, ohranjajo svetovno biotsko raznovrstnost, zagotavljajo trajnostno uporabo obnovljivih naravnih virov ter spodbujajo zmanjševanje onesnaževanja in potratne porabe naravnih virov.