VEČ HRANE, ALI TUDI NIŽJE CENE?

Po zadnjih (julijskih) raziskavah Statističnega urada RS, so v Sloveniji z najbolj razširjenimi vrstami žita, in sicer ...
Letos v Sloveniji z žitom posejanih več površin Manj le oljne ogrščice, bučnic in krmnega graha; letos blizu 200.000 ton pšenice Po zadnjih (julijskih) raziskavah Statističnega urada RS, so v Sloveniji z najbolj razširjenimi vrstami žita, in sicer pšenico, ječmenom in tritikalo, letos posejane večje površine, kot so bile v lanskem letu. Najbolj, za 19 odstotkov, so se povečale površine s pšenico, površine z ječmenom so letos večje za 12,4 odstotka, površine s tritikalo pa za 4,4 odstotka. In glede na zbrane podatke v zvezi z zgodnjo napovedjo pridelkov nekaterih pomembnejših poljščin lahko letos po napovedih urada pričakujemo predvsem dobro letino krušnih žit. Žal pa statistika ne navaja napovedi, ali se bo zaradi višjega pridelka znižala cena kruha in drugih izdelkov iz moke. Površine zemljišč s silažno koruzo letos večje, s koruzo za zrnje in z oljnimi bučami pa manjše. Kakorkoli že, podatki o zgodnji napovedi pridelkov poljščin, kažejo, da bomo letos pridelali strnih žit, krompirja in silažne koruze več, oljnic, krmnega graha in koruznega zrnja pa manj kot lani. Po istih podatkih o zgodnji napovedi pridelkov so poletne ujme le v manjši meri vplivale na velikost pomembnejših pridelkov. Podatki o pridelkih nekaterih poljščin – strnih žit (pšenice in pire, ječmena, tritikale), oljnic (oljne ogrščice, buč za olje), krompirja, krmnega graha, koruze (za zrnje, za silažo), ki so predmet zgodnje napovedi, so bili zbrani glede na stanje 15. julija in že vključujejo vpliv minulih najhujših vremenskih razmer.
Zbrani podatki kažejo, da bo letošnja letina opazovanih strnih žit približno za 5,1 % manjša, kot je bila napovedana po ocenah v juniju, vendar še vedno večja od lanske. Glede na zbrane podatke so namreč pridelovalci teh žit pospravili skupno več kot za tretjino (za 34,3 %) več pšenice in pire, za 38,3 % več ječmena in za 11,7 % več tritikale kot lani. Napovedani večji skupni pridelek žit je posledica tako večjih površin, namenjenih tem kulturam (za 16 %), kot tudi boljše letine (približno za 14 % večjega pridelka na hektar). Po drugi strani pridelovalci oljne ogrščice so po podatkih o zgodnjih napovedih pridelkov za julij 2008 pospravili skoraj za tretjino (za 29,2 %) manjši skupni pridelek od tistega, ki je bil pospravljen leto prej, manjše kot leto prej pa so bile tudi površine, namenjene tej kulturi (za 18 %). Poletna neurja so precej poškodovala polja z bučami za pridelavo olja. Pridelek bučnega semena za pridelavo olja naj bi bil po ocenah letos skoraj za tretjino (za 30,7 %) manjši. Letošnje vremenske razmere tudi niso bile naklonjene posevkom krmnega graha, saj je napovedani povprečni hektarski pridelek (tj. 2,1 tone) namreč za petino manjši od pridelka, doseženega v letu prej. Podatki o zgodnji napovedi pridelka krompirja za zdaj kažejo, da naj bi bil letošnji pridelek krompirja v primerjavi z letom 2007 kar za tretjino večji, za trdnejše ocene pa je treba počakati na avgustovsko oceno, kajti ta bo predvidoma vsebovala že podatek o ugotovljeni kakovosti gomoljev ob spravilu pridelka.
V juliju so bili prvič v tem letu zbrani tudi podatki o pridelku koruze za zrnje in silažne koruze. V letošnjem letu naj bi po napovedi za mesec julij v Sloveniji pridelali približno za 5 % manj koruznega zrnja in za 23,3 % več silažne koruze kot prejšnje leto, in sicer predvsem zato, ker so bile koruzi za zrnje namenjene manjše, koruzi za silažo pa večje površine kot prejšnje leto. Ker je koruza poljščina, ki je enakomerno razširjena po celi Sloveniji, sta napovedana povprečni pridelek koruze za zrnje in povprečni pridelek silažne koruze kljub napovedanemu zmanjšanju pridelka zaradi neugodnih vremenskih razmer na nekaterih območjih (Pomurje, Štajerska) ob napovedi visokega pridelka na neprizadetih območjih (Dolenjska, Gorenjska) razmeroma visoka (in sicer povprečni pridelek koruze za zrnje 8,1 t/ha, povprečni pridelek silažne koruze pa 41,9 t/ha).
Kakorkoli že, letos je v Sloveniji pod raznimi žiti in oljno ogrščico, skupaj skoraj 70.000 hektarjev, in sicer: pšenica in pira – 38.214 (lani: 32.040), + 19 %, pšenica ozimna – 36.926, pšenica jara – 1.109; ječmen – 20.833 (18.532) + 12,4%, ječmen ozimni – 18.323, ječmen jari – 2.510; tritikala – 3.227 (3.091) + 4,4 %; rž - 939 (1.107) + 12%; oljna ogrščica – 4.395 (5.358) – 18%; Krompir 5.764 (5.736) + 0,5%, krompir zgodnji 751 (536), krompir pozni 5.012 (5.000); Krmni grah – 1.801 (1.970) – 8,6%; Buče za olje – 3.605 (3.936) – 8,4%. Zgodnja napoved pridelkov poljščin v Sloveniji: pšenica, pira – 194.694 (133.339) + 46,3%; ječmen – 92.235 (67.904 + 35,8%; Tritikala – 14.025 (12.032 + 16,6%; Oljna ogrščica – 12.635 (14.740) – 14,3%...