VZHODNA SLOVENIJA ALI PA VSAJ SLOVENSKE GORICE

Tudi člani občinskega sveta Sveti Jurij ob Ščavnici so tik pred iztekom roka „javne obravnave“, na 7. redni seji, kritično spregovorili o...
Tudi člani občinskega sveta Sveti Jurij ob Ščavnici so tik pred iztekom roka „javne obravnave“, na 7. redni seji, kritično spregovorili o regionalizaciji Slovenije. V razpravi so predvsem poudarjali, da je 14 pokrajin, kot predlaga vlada, bistveno preveč, ob tem pa so se spraševali, ali bo sedanji predlog sploh dobil dvotretjinsko podporo v državnem zboru, ker sta tudi dve vladin stranki (N.Si in DeSUS) proti. Če bodo obveljali predlogi, da bi v Sloveniji imeli samo tri pokrajine, se sami zavzemajo za ustanovitev pokrajine Vzhodna Slovenija, v primeru, da bi občine na desnem bregu Mure želele svojo pokrajino, bi po njihovem mnenju bilo pravo ime Slovenske gorice, v katero bi vključili bistveno več občin, kot bi jih zajemala prleška pokrajina, dosegli pa bi tudi število 100.000 prebivalcev, kolikor naj bi jih posamezna pokrajina tudi imela. Sploh pa se v Svetem Juriju ob Ščavnici prizadevajo, da bi njihova občina bila v „Sloveniji“, torej v imenu bi morala biti besedica „Slovensko“, ne pa Prlekija, Prekmurje, Pomurje... Zakaj bi samo osrednja pokrajina imela predznak „Slovensko“. Menili so tudi, da zgodovinsko nimajo nič skupnega s Prekmurjem, ter da so jih že ogoljufali ko so jih pred časom iz Mariborske, „oddali“ v Soboško škofijo. Kaj takega se več ne sme zgoditi, so dejali.
- Po seji občinskega sveta, kjer so obravnavali predloga območij pokrajin v Sloveniji, z imeni in sedeži, je župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Anton Slana, javnosti predstavil nekaj sklepov, ki tudi zgovorno povedo, da bo regionalizacija še dolg in zapleten proces, seveda, če bo Državni zbor upošteval vse pobude, predloge in predvsem želje „s terena“. Tudi v Svetem Jurij ob Ščavnici se namreč zavzemajo za to, da se pred ustanovitvijo pokrajin v Sloveniji opravi široka javna razprava na temo pokrajinske zakonodaje, ter da z ustanovitvijo pokrajin ni potrebno hiteti, ker sedanja ureditev med državo in občinami zadovoljivo funkcionira. „Zavzemamo se tudi, da občine in občinski sveti morajo imeti bistveno večjo vlogo pri ustanavljanju pokrajin in predlaganju predmetne zakonodaje, ne pa, da nas država zgolj informira o sprejemanju zakonodaje. Mnenja smo tudi, da župani občin obvezno morajo biti člani Sveta pokrajin, ker so neposredno izvoljeni predstavniki okolij iz katerih izhajajo in tudi najbolj poznajo problematiko lokalnih skupnosti. Pred ustanovitvijo pokrajin v Sloveniji morajo biti znane naloge, pristojnosti prenesene iz države in občin na pokrajine predvsem pa njeno financiranje. Prav tako menimo, da škofijska povezava, ki je nastala pred kratkim res ni dobra. Prekmurje in Prlekija nista imeli nič skupnega do 2. svetovne vojne. Mi smo namreč vzhodni Štajerci. V primeru zmanjšanja števila pokrajin bi se naj imenovala Vzhodno Slovenska pokrajina zaradi prepoznavnosti po državi Sloveniji. V primeru povezave brez levega brega reke Mure pa Pokrajina Slovenske gorice. Ne sme se zgoditi, da Inštitucija pokrajine postane poligon za »odslužene« politike in gospodarstvenike, ki z dejanskim stanjem nimajo kaj dosti skupnega. Organi, službe pokrajine morajo biti decentralizirane na nivoju sedežev sedanjih upravnih enot“, je med drugim dejal župan Slana.
-Sicer pa, po predlogu vlade glede območij pokrajin v Sloveniji, je občina Sveti Jurij ob Ščavnici umeščen v pomursko pokrajino s sedežem v Murski Soboti. Svetniki občine Sveti Jurij ob Ščavnici so se tudi zavzeli za to, da je treba pri sprejemanju pokrajinske zakonodaje upoštevati bistveno večjo vlogo občinskih svetov, ki imajo po predvideni pokrajinski zakonodaji možnost izraziti le neobvezujoča mnenja, kar je v nasprotju z demokracijo.