Predsednik Državnega zbora RS, mag. Dejan Židan in predsednik madžarskega parlamenta, dr. Lászlo Kövér sta včeraj bila na skupnem obisku Prekmurja in Porabja. Gre za prvo tovrstno srečanje dveh predsednikov parlamentov v zgodovini Slovenije in Madžarske. Predsednika parlamentov obeh držav sta srečanje začela v Lendavi, kjer sta v mestni hiši najprej opravila delovno srečanje predsednikov in delegacij s predstavniki avtohtone madžarske narodne skupnosti, po izjavi za medije pa sta se odpravila v center Bánffy, kjer je sledil krajši nastop otrok iz Vrtca Lendava. Sledil je obisk na sedežu Državne slovenske samouprave na Gornjem Seniku, kjer sta se srečala s predstavniki slovenske manjšine na Madžarskem. V nadaljevanju je bil na sporedu skupni obisk dvojezične osnovne šole Gornji Senik in delovno srečanje v Monoštru. Oba predsednika, ki sta pohvalila različne oblike kulturnega sodelovanja med državama, manjšini pa bosta odslej redno obiskovala, sta srečanje končala v Slovenskem kulturnem centru Lipa v Monoštru.

Kot je ob tej priložnosti povedal Dejan Židan, sta si predsednika zadala kar nekaj nalog, na različnih mestih pa bosta čez leto dni preverjala, ali so uresničene. „In ker najina beseda velja, bova to morala uresničiti,“ je poudaril Židan, ki je postavil v ospredje predstavitev Razvojnega programa slovenskega Porabja, infrastrukturnega projekta predstavnikov slovenske manjšine. Gre za prvi, pilotni projekt za 13 narodnih skupnosti na Madžarskem, ki bo pomagal učvrstiti gospodarske temelje manjšine, pripravila pa ga je Državna slovenska samouprava. „Kakor sta bili za obstoj in razvoj slovenske skupnosti v Porabju pomembna dva trenutka, ustanovitev Državne slovenske samouprave in Razvojne agencije Slovenska krajina, smo sedaj pred tretjim trenutkom, ki je vsaj enako pomemben. Zanj smo Madžarski hvaležni, saj je naša skupnost tukaj najmanjša, projekt pa uresničuje za manjšino bistvene stvari,“ je povedal Židan, ki je pohvalil tudi boljšo organiziranost porabskih Slovencev, ki je po njegovem prinesla viden napredek in uspešne projekte, ki poleg jezika in kulture utrjujejo tudi gospodarsko moč narodne skupnosti, kar je, tako Židan, najpomembnejši pogoj, da kot skupnost ostanejo tudi v prihodnje. Razvojni projekt, vreden 50 milijonov evrov, naj bi madžarska vlada relativno hitro potrdila. To po besedah predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša pričakuje tudi manjšina.

Tudi Köver je pohvalil omenjeni projekt in se strinjal, da je za ohranjanje narodnosti ključnega pomena ohranjanje jezika, ki pa se po njegovem lahko ohrani, če postane ekonomski dejavnik. „Prizadevati si moramo za krepitev gospodarskih vezi med državama in pri tem vključiti zasebna podjetja. Vloga države oziroma vlade pa je, da zagotovi infrastrukturo v najširšem smislu, da se lahko oblike sodelovanja čim prej uresničijo,“ je poudaril Köver in dodal, da je slovenska manjšina najbolj aktivna na področju ohranjanja identitete in obstoja ter da lahko v sodelovanju s prekmurskimi Madžari uspešno skrbi za svoj obstoj...