Alojz Starič že doma
Sodišče je nedokončani uboj soproge Valerije spremenil v KD lahke telesne poškodbe in 46-letniku iz Apaške doline izreklo le polletno zaporno kazen. Oškodovanka ne more biti verodostojna.
Z izvedbo še zadnjih dokazov, predvsem predstavitve izvedenskega mnenja, ki ga je pripravil Inštitut za sodno medicino RS, ter zaključnimi govori in izrekom sobe, se je pred velikim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki mu je predsedovala sodnica Natalija Pavlič Goldinskij, končala glavna obravnava zoper 46 – letnega Alojza Stariča iz Mahovcev v Apaški dolini. Tožilstvo ga je namreč bremenilo nedokončanega uboja deset let mlajše soproge Valerije, Starič pa je že od začetka lanskega avgusta bil v priporu. Sedaj pa se je vse spremenilo, saj je sodišče ocenilo, da ni šlo za poskus uboja za kar je predvidena bistveno višja sankcija, temveč se je odločilo za spremembo kaznivega dejanja, ter mu je zaradi povzročitve lahkih telesnih poškodb izreklo šestmesečno zaporno kazen. Ob tem ga je oprostilo plačila vseh sodnih stroškov ter mu odpravilo pripor in je Starič po dobrih petih mesecih prebitih v murskosoboških zaporih, minulo noč že prespal v Apaški dolini, a najverjetneje ne pri soprogi Valeriji v Mahovcih, temveč bržkone na domačiji staršev in brata v bližnjih Lešanah.
Takšen zaključek odmevnega sodnega postopka smo lahko pričakovali že po včerajšnji predstavitvi izvedenskega mnenja skupine strokovnjakov Inštituta za sodno medicino v Ljubljani, ki ga je predstavil Tomaž Zupanc, dr. med. Novo mnenje je namreč zahteval zagovornik obtoženega, odvetnik Igor Vinčec, ki ni bil povsem zadovoljen s predhodnim tovrstnim mnenjem. Predvsem je želel opredelitev strokovnjakov ali je v primeru napada njegovega varovanca na ženo Valerijo bil uporabljen nož ali pa izvijač, potem kakšna sila je pri napadu uporabljena, in ali gre za vbodne rane ali vreznine. In čeprav je izvedenec, na vprašanje tožilca potrdil, da je orodje bilo življenjsko nevarno, je dejal, da je šlo za izvijač in ne nož, potem da je šlo za vreznine in da je uporabljena le zmerna če že ne minimalna sila. Vse to je bila voda na mlin obtoženega Stariča, a kljub temu je višji državni tožilec Žarko Bejek, potem ko je nekoliko modificiral obtožnico, v zaključnem govoru zatrdil, da je poskus uboja dokazan. „Ni slediti zagovoru obtoženega, da ga je oškodovanka zadrževala v avtomobilu, temveč oškodovanki in njunemu sinu Aleksandru, ki sta trdila, da jo je želel ubiti. In to so med postopkom potrdili številni izvedenci. Z željo, da bi jo ubil jo je tudi vabil v gozd, in če ne bi imel ta cilj, bi ji po dogodku pomagal, ne pa da je pobegnil s kraja in skril izvijač“, je med drugim dejal tožilec Bejek, ki je sodišču predlagal izrek zaporne kazni v trajanju petih let in pol, hkrati pa tudi podaljšanje pripora, zaradi domnevne ponovitvene nevarnosti.
Povsem drugače je zatrdil odvetnik Vinčec, ki je dejal, kako ni šlo za noben naklep ali poskus uboja, saj je izvijač že pred dogajanjem bil v avtomobilu. „Oškodovanka mu ni pustila, da bi izstopil iz avtomobila in šele ko se je želel rešiti njenega prijema, je natipal izvijač, s katerim jo je želel prestrašiti ter tako zapustiti vozilo. Ob tem je oškodovanka lagala, da je imel nož, ne pa izvijač, kar je tudi sama vedela. Zato je vprašljivo ali je verodostojno njeno pričanje. Vsekakor pa ne gre prezreti, da je moj varovanec, zaradi alkohola, bil neprišteven, poškodbe oškodovanke pa niso bile hude, temveč je šlo zgolj za odrgnine, ki ji niso ogrožale življenje. Če bi jo želel ubiti bi to lahko storil brez težav že na začetku, ko je sedel poleg nje v avtomobilu. Torej ni bilo nobenega naklepa in zato predlagam sodišču, da mojega varovanca oprosti vseh obtožbe in mu takoj odpravi pripor“, je med drugim dejal odvetnik Vinčec, obtoženi Starič, ki je imel zadnjo besedo pa se je s tem strinjal in med glasnim jokom ponovil, da nikogar ni želel ubiti, še zlasti mamo njegovih otrok ne. Sodišče je nato sledilo obrambi in po spremembi kaznivega dejanja, Stariču za lahko telesno poškodbo izreklo polletno zaporno kazen, ki bi se iztekla 7. februarja, saj takrat mine pol leta, ko bi obtoženi lahko prestal celotno kazen.
Tudi sodišče se je strinjalo, da Valerija Starič ni verodostojna priča in da je lagala pred senatom, kajti trdila je, kako jo je napadel z nožem, čeprav je videla, da ima izvijač. Takšna sodba sicer še ni pravnomočna, kajti obe strani sta napovedali pritožbo, kajti tožilstvo ni zadovoljno s spremembo očitanega kaznivega dejanja ter sodbo, obramba pa samo s sodbo.
Spomniti kaže, da obtoženi Starič, oče dveh otrok iz Nasove v Apaški dolini, ki še danes, očitno zaradi alkohola, težko komunicira, kaznivega dejanja ni priznal, čeprav mu je višji državni tožilec Žarko Bejek v predobravnalnem naroku ponudil dokaj ugodno sankcijo, saj bi v primeru priznanja predlagal zaporno kazen v trajanju treh let in osem mesecev, ker pa dejanja ni priznal, bo predlagal najmanj pet let in šest mesecev zapora. Toda očitno je obtoženi bil prepričan, da mu ničesar ne bodo dokazali. Čeprav dejanja ni priznal je Starič s solznimi očmi povedal, da ni nameraval niti poškodovati svojo ženo Valerijo, ob tem se ji je med njenim zaslišanjem še enkrat opravičil. Zato je tožilstvo na glavi obravnavi skušal dokazati, da je Starič, v ponedeljek, 3. avgusta lani okoli 7. ure zjutraj, v naselju Lešane, občina Apače, z nožem rezila 25 cm (postopek je pokazal, da ni šlo za nož op.p.), med vožnjo v osebnem avtomobilu, večkrat zabodel in po roki ter prsnem košu poškodoval svojo soprogo Valerijo.
„Uboja ni dokončal, ker se je žrtev, ki je ob tem vozila avtomobil, branila z desno roko, nato je vozilo, kljub poškodbam po prsnem košu ter desni podlahti, zaustavila in se tako rešila ter pobegnila“, je med drugim dejal tožilec Bejek. Obtoženi je v svojem zagovoru zatrdil, kako ga je žena, ko jo je poklical v službo, prišla odpeljati v Gornjo Radgono kjer bi si kupil cigarete. Ko sta se vračala proti domu naj bi se začela kregati pravzaprav da ona sploh ne bi hotela z njim govoriti...