Z zaslišanjem še treh prič, zavrnitvijo novih dokaznih predlogov, zaključnimi govori strank, ter izrekom sodbe se je danes (sreda), pred velikim senatom okrožnega sodišča v Mariboru, kateremu je predsedovala sodnica Mirjana Horvat Pogorelec, končalo ponovljeno maratonsko sojenje zoper 52 – letnega Janeza Karasa iz Ljutomera. Okrožna državna tožilka Alja Kramberger Kirbiš, katero je na današnji obravnavi nadomeščala ODT Bojana Podgorelec, je namreč Karasu očitala kaznivo dejanje umora. Enako kot na predhodnem sojenju, ki je potekalo leta 2001, je tožilstvo Ljutomerčanu očitalo, da je 12. januarja 1996 s pištolo kalibra devet milimetrov, na katero naj bi bil privit dušilec zvoka, v trebuh ustrelil takrat 38 – letnega Franja Škrjanca. Ta je zaradi hudih ran 6. februarja istega leta umrl v mariborski bolnišnici. Karasa so sodniki že septembra 2001 že spoznali za krivega in mu prisodili sedem let in pol zapora, a je višje sodišče tri leta pozneje (februarja 2005), zaradi procesnih kršitev, sodbo razveljavilo in vrnilo okrožnemu sodišču v ponovno razsojo.
Tudi na tokratnem vnovičnem sojenju, torej skoraj 12 let po dogodku, se je obtoženi Janez Karas znova branil z molkom, zato je sodnica prebrala njegovo izpoved iz preiskave. Takrat je povedal, da je bil z vsem seznanjen na policiji šele dan po dogodku. Usodnega dne naj bi s prijatelji popival, zatem pa naj bi se odpeljali do Škrjančevega doma v Gregorčičevi ulici v Mariboru. Obtoženi je trdil, da je čakal v avtu, ko se je trojica znancev vrnila, pa da so se odpeljali proti Murski Soboti. Vmes je Bojan Kontič (ta je leto kasneje umrl v prometni nesreči) na pošti nekomu telefoniral. In tako kot že ves čas odkar sodišče skuša s pomočjo številnih prič razjasniti dogodek, se je enako dogajalo tudi danes, ko je senat na maratonski obravnavi zaslišal še tri priče, in sicer: Biserko Škrinjar iz Ljutomera, ki je med hišno preiskavo pri obtožencu bila priča, potem Gorazda Spevana iz Maribora, ki je našel ustreljenega Škrjanca in poklical reševalce. Na koncu je pričal še kriminalist Zlatko Kranjc, ki je sodeloval v preiskavi umora, predvsem pri zasegu orožja s katerim je domnevno bil ustreljen Škrjanc. In vsi trije, enako kot večina pred tem zaslišanih prič je vztrajala pri svojih izpovedbah v preiskavi ter na prejšnjem sojenju, glede na odmaknjenost dogodka pa se niso preveč niti spominjali celotne zadeve. Večina prič je zatrdila, da Karasa, med hišno preiskavo v njegovem stanovanju, ni bilo. Enako so se kopja lomila okrog tega ali je Karas podpisal zapisnik o opravljeni hišni preiskavi; ali je slednja potekala zakonito; je v stanovanju najdena prava pištola ali samo plastična plašilka ipd. Tudi Škrinjarjeva ni vedela zakaj obtoženega ni bilo doma, ko je potekala hišna preiskava. Spevan pa je dejal, da so sprva še njega policisti povezali z umorom, toda ko je prišel policisti, ki je zaslišal ustreljenega Škrjanca, so mu dali mir. Pokojnega je priča ocenila kot pogosto vinjenega, zadetega in celo zmešanege, agresivnega in napadalnega. Kriminalist Kranj pa je priznal, da je prišlo do majhne napake pri vpisu podatkov o zaseženi pištoli, je pa zatrdil, da je pištola, katero mu je sodnica pokazala, zanesljivo tista, ki je nekaj časa po hišni preiskavi, zasežena pri Karasu.
Zagovornik obtoženega, odvetnik Matjaž Jugovec je zatem zahteval, da se prav ta dokaz povezan s pištolo, ki da je pridobit nezakonito, izloči iz spisa. Enako je predlagal, da se zaslišijo še nekatere priče, ter da se senat sam izloči, ker da je videl nekatere nezakonite dokaze, ki so v spisu. Vsem tem predlogom je nasprotovala ODT Biserka Podgorelec, in sodišče je tako tudi odločilo. V zaključni besedi pa je tožilka ponovila, kako je dokazano, da je obtoženi storil očitano kaznivo dejanje umora, in zato je predlagala, da mu senat izreče sedemletno zaporno kazen. Povsem drugače je menil odvetnik Jugovec, ki je izrekel hude očitke, ko je dejal, da je „v celem tem postopku bila kršena pravica do poštenega sojenja in poštene obrambe“, Opozoril je na številne nezakonitosti predvsem pri preiskavi, kjer naj bi se dogajale mnoge nepravilnosti. Po njegovem bi morali tudi dvomljive dokaze presoditi v prid obtoženega, dodal pa je, da ni nobenih materialnih dokazov, da bi njegov varovanec storil umor, in naj mu senat zato izreče oprostilno sodbo. Tudi obtoženi Karas je ponovil, da nikoli nikogar ni ustrelil. Toda senat mu ni verjel, in se je odločil za šestletno kazen. Tokrat je slednja nekoliko nižja predvsem zaradi olajševalne okoliščine – odmaknjenosti dogodka. Sodba še ni pravnomočna, obramba pa je napovedala novo pritožbo.