Lenart 31. avgusta – Čeprav se je ena najhujših okužb s salmonelo v Sloveniji sploh, saj je bilo okuženih natanko 400 ljudi, zgodila že minuli vikend, vlada v Zavodu Hrastovec – Trate, še vedno izredno stanje. Približno petina okuženih je še vedno pod infuzijo, velika večina jih je izolirana, ena oseba je v mariborski bolnišnici, vsi pa so še vedno pod strogim zdravniškim nadzorom. In po tistem, kar smo danes ob obisku omenjenega zavoda, videli in slišali, se stanje počasi normalizira, in vedno bolj jasno je, da hujših posledic za zdravje ljudi ne bo. Gotovo je temu prispevalo predvsem hitro ukrepanje močne zdravniške ekipe, z infektologom Jožetom Primožičem, dr. med. iz Zdravstvenega doma Gornja Radgona, na čelu. In ob dejstvu, da v primeru tovrstnih okužb, lahko umre okoli šest odstotkov zdravih ljudi, v primeru Hrastovca, kjer ne gre za zdrave ljudi, je to dejansko uspeh. Kljub temu je dr. Primožič previden, saj je še vedno petina okuženih pod infuzijo, in čeprav je pri vseh okuženih najhujše že mimo, lahko pride tudi do nadaljnjih zapletov.
Po že znanih podatkih, katerem smo zapisali tudi v včerajšnjih Novicah, je do okužbe prišlo minulo soboto, prve težave pa so okuženi zaznali naslednji dan, v nedeljo, 26. avgusta. Mag. Josip Lukač, direktor omenjenega zavoda, kjer skupaj s 26 dislociranimi bivalnimi enotami po širšem štajerskem območju, prebiva nad 650 oseb s težavami v duševnem razvoju in s težavami v duševnem zdravju (poleg pa je še nekaj nad 400 redno in začasno zaposlenih ter prostovoljcev), nam je danes podrobno razložil, kako je prišlo do hude okužbe – pravzaprav epidemije črevesne bakterije. Vse skupaj naj bi povzročila okužba fižolove solate, katero so varovanci in zaposleni uživali minulo soboto. Ko so v nedeljo prvi okuženi čutili želodčne oz. prebavne težave, med tistimi, ki so jedli omenjeno solato, so našteli natanko 386 okuženih varovancev in 14 zaposlenih. Izmed zaposlenih so okuženi samo tisti, ki so jedli omenjeno fižolovo solato. Poleg v samem Hrastovcu pa so okužbo zaznali le še v štirih dislociranih bivalnih enotah, v katere vozijo hrano iz iste kuhinje. Hitro so reagirale vse službe, tako da hujših posledic domnevne salmonele ni bilo. In kot rečeno, le še en varovanec je v mariborski bolnišnici, predvsem zaradi dehidracije.
„Nihče ničesar ni nikoli skrival in ne skriva. To je človeški faktor. Najbrž je nekdo od zaposlenih v kuhinji pač okužil fižol ali pa je morebiti zatajila termična obdelava t.i. črne posode, katero naj stroj ne bi razkužil. Vse skupaj se je zgodilo v nadomestni kuhinji že razseljenega dela našega zavoda v gradu Trate, kjer smo preselili kuhanje hrane zaradi rekonstrukcije kuhinje in nekaterih drugih prostorov tukaj v Hrastovcu. Takoj smo uredili, da je velika zdravniška ekipa, z infektologom Jožetom Primožičem, dr. med. na čelu, vsem pomagala in sedaj se stanje že počasi normalizira“, nam je dejal Lukač, ki je mimogrede tudi sam okužen, kar pomeni, da bolezni ne izbirajo. In čeprav je uradno tudi sam v bolniškem staležu je Lukač vseskozi na razpolago. Sam pa pravi, da so sedaj vsi zaposleni dodatno obremenjeni, saj je potrebno veliko delati, vesel pa je, da ljudje to razumejo in sprejemajo,. Mnogi pa delajo tudi prostovoljno. „Poleg zdravstvenih, so v celotni zadevi, predvsem moralne posledice, in zato bo potrebno še kaj postoriti na področju izboljšanja pogojev za delo v zavodu. Storili bomo vse, da se nikoli več kaj takega ne bi ponovilo. Najprej bomo še dodatno poostrili pogoje nabave, kuhanja in distribucije hrane, čemu smo tudi prej posvečali veliko pozornost, saj smo edini tovrstni zavod v državi, kjer imamo profesionalno higieničarko in dietologa“, nam je dejal direktor Lukač.
Zdravnik – infektolog Jože Primožič, dr.med. nam je povedal, da bolezen počasi pojenjava, sam pa pričakuje, da bo prišlo do zapletov, še posebej glede na sestavo okužene populacije, ki že tako ima različne zdravstvene težave. „Tudi med popolnoma zdravimi ljudi, ki se okužijo s salomelozo, prihaja do komplikacij. Zato tukaj pričakujemo večji procent zapletov in zato moramo tukaj biti še posebej previdni. Tukaj so najpogostejše pljučnice, niso izključeni pa tudi meningitisi, ognojki, pravzaprav tukaj lahko pride do infekta kateregakoli organa. Pri epidemiji saloneloze med zdravo populacijo je smrtnost tudi do šest odstotkov. Mi pa smo že sedaj daleč nad tem povprečjem. Zato naprej delamo 24 ur na dan, in upamo, da le ne bo prišlo do nobenega smrtnega primera, česar bi se gotovo vsi veselili“, nam je povedal dr. Primožič, ki je prepričan, da bo njegova ekipa, čeprav sta zraven samo dva zdravnika (ter še okoli 100 drugih medicincev), kos nalogi, ki je pred njima, in da kljub vsemu ne pričakuje še hujših težav. Po njegovi oceni, normalna „sanacija“ stanja naj bi trajala med zdravimi ljudmi, med 7 in 10 dni, pri njihovimi varovanci pa se lahko podaljša tudi do štirih tednov in več.
SALMONELA (SALMONELLA) V ŽIVILIH
Salmonela je sicer bakterija, ki pri človeku in živalih povzroča različne oblike črevesnih okužb. Poznanih je preko 2500 vrst salmonel, ki so dokaj odporne na zunanje vplive. Preživijo 115 dni v vodi, 280 dni v vrtni zemlji, 80 dni v odpadkih, 2 leti v suhem iztrebku in ker 13 mesecev v piščančji drobovini pri temperaturi – 21 °C. Salmoneloze imenujemo bolezni, ki jih povzročajo bakterije iz rodu salmonel. V svetu so salmoneloze vodilne črevesne okužbe povzročene s hrano. V Sloveniji je v obdobju med letoma 1996 in 2005 vsako leto obolelo zaradi okužb s salmonelami povprečno nekaj nad 2.000 (v letu 2007 jih bo tudi zaradi Hrastovca, gotovo več) ljudi. Okužbe s salmonelami so najpogostejše v vročih poletnih in jesenskih mesecih. Živila, ki so najpogosteje izvor okužbe s salmonelami so: Meso (perutninsko meso, svinjina in manj goveje meso, mleto meso, klobase); Jajca oz. jedi iz surovih jajc (okužena je lahko lupina in/ali vsebina jajca), kot so kremne sladice, sladoled, majoneza ipd.; Surovo mleko; Voda iz fekalno onesnaženih virov pitne vode.
Salmoneloze so zoonoze, to pa so bolezni, ki se prenašajo iz živali na človeka. Živali, ki so naravni gostitelji za salmonele in so tako lahko vir okužbe s salmonelami, so: domače in divje živali- sesalci, ptice, mrzlokrvne živali, členonožci. To so lahko tudi hišni ljubljenčki: psi, mačke, kače, morske želve… Pomembno vlogo pri prenosu salmonel imajo tudi muhe, ker v črevesu zadržujejo salmonele in jih tudi mehansko prenašajo...