MANJ PROMETNIH NESREČ, VEČ MRTVIH IN HUDO POŠKODOVANIH

Po podatkih Statističnega urada RS naše ceste gotovo niso niti malo varne. In žal, kljub optimističnem nacionalnem programu ...
Število smrtnih žrtev na število cestnoprometnih nesreč večje; Lani na cestah umrlo kar 293 udeležencev v prometu, natanko 1.263 oseb pa se je hudo telesno poškodovalo; Prometno najnevarnejši sta pomurska in notranjsko-kraška regija Po podatkih Statističnega urada RS naše ceste gotovo niso niti malo varne. In žal, kljub optimističnem nacionalnem programu varstva v prometu, se številno nesreč s smrtnimi izidi in drugimi hudimi posledicami, samo povečujejo. Tako je v letu 2006 bila povprečno na vsakih 121 cestnoprometnih nesreč ena smrtna žrtev oz. ena smrt udeleženca kot posledica poškodb v cestnoprometni nesreči, v letu 2007 pa je bila ena smrtna žrtev že na vsake 104 prometne nesreče. Po drugi strani pa se je skupno število prometnih nesreč v letu 2007 zmanjšalo, in to za 4 %. Predvsem je manj prometnih nesreč na avtocestah in zunaj naselij, saj se je število prometnih nesreč na avtocestah zmanjšalo za 5 %, zunaj naselij za 10 %, v naselju pa za 1 %. Čeprav je bilo skupno število prometnih nesreč v letu 2007 manjše, pa se je to v naseljih brez uličnega sistema povečalo, in sicer za 4 %.
V aprilu in oktobru manj, v juliju in avgustu pa več prometnih nesreč kot leto prej. Razčlemba cestnoprometnih nesreč po mesecih kaže, da je bilo v aprilu 2007 kar za 26,6 % manj nesreč kot v aprilu 2006, v juliju in avgustu 2007 pa za 3–4 % več, v septembru 2007 za 7 % manj in v oktobru 2007 za 9 % manj kot v istih mesecih leta 2006. Ob ponedeljkih se je v letu 2007 zgodilo za 38 % več prometnih nesreč kot na ta dan v tednu v letu 2006, ob petkih pa za 20 % več kot na ta dan v letu poprej. Vse kaže, da ljudje bolj množično zapuščajo kraj zaposlitve, šolanja, pa tudi bivanja (lastniki vikendov) že v petek in se vračajo šele v ponedeljek. Manjše kot leto prej je bilo namreč tudi število prometnih nesreč ob sobotah in ob nedeljah v letu 2007, in sicer za 27 % oz. za 25 %.
Med udeleženci cestnoprometnih nesreč več voznikov motornih koles, kolesarjev in pešcev Skupno število udeležencev v cestnoprometnih nesrečah se je zmanjšalo za 6 %, vendar je treba ob tem upoštevati dejstvo, da se število osebnih avtomobilov povečuje, število potnikov v njih pa vse bolj zmanjšuje. Število drugih udeležencev v cestnoprometnih nesrečah pa je bilo v letu 2007 v primerjavi z letom prej večje: število v teh nesrečah udeleženih voznikov motornih koles je bilo večje za 14 %, za prav toliko večje je bilo število udeleženih kolesarjev; za 9 % pa se je v letu 2007 povečalo število v prometnih nesrečah udeleženih pešcev. Med udeleženimi v cestnoprometnih nesrečah manj takih, ki so ostali nepoškodovani ali ki so bili lažje telesno poškodovani. Število oseb z lahko telesno poškodbo in udeležencev brez poškodb se je v letu 2007 zmanjšalo. Število v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovanih oseb večje, saj je v letu 2007 bilo v cestnoprometnih nesrečah 1.263 oseb hudo telesno poškodovanih, to je za 4 % več kot v letu 2006. V omenjenih prometnih nesrečah ali zaradi posledic teh nesreč je umrlo kar 293 oseb, to je za 12 % več kot v letu 2006. Med žrtvami prometnih nesreč število voznikov osebnih avtomobilov in število kolesarjev večje, število pešcev manjše. Nadpovprečno se je med osebami, ki so umrle zaradi prometnih nesreč, povečalo število voznikov osebnih avtomobilov (za 21 %) in število kolesarjev (za 21 %), število pešcev pa se je v letu 2007 glede na predhodno leto zmanjšalo(za 11 %).
Primerjava deležev nesreč in deležev udeležencev v nesrečah z najhujšimi posledicami (z mrtvimi in s poškodovanci s hudo telesno poškodbo) med posameznimi statističnimi regijami je pokazala, da izrazito izstopata predvsem dve, pomurska in notranjsko-kraška. V vsaki od obeh omenjenih regij je bil delež umrlih zaradi prometnih nesreč bistveno večji (dvakrat in več) od deleža prometnih nesreč v vsaki od obeh omenjenih regij. Razmerje med omenjenima deležema je bilo podobno še v nekaterih regijah, vendar manj izrazito.