Pomurski policisti skušajo izboljšati prometno varnost; Letos mrtvih že 16 udeležencev v prometu Murska Sobota - Z željo, da bi na preventiven način vplivali na večje spoštovanje cestno prometnih predpisov pri udeležencih v cestnem prometu in s tem v povezavi na izboljšanje prometno-varnostnih razmer v Pomurju, pripravljajo Policijska uprava Murska Sobota, Postaja prometne policije Murska Sobota in Zavarovalnica Triglav, različne preventivne akcije. In najnovejša tovrstna akcija bo potekala od 29.9.2008 do 3.10.2008 na območju celotnega Pomurja, predvsem v okolici osnovnih šol izven mestnih središč, poimenovali pa so jo »Vzorni starši – Vzorni vozniki 2008«. Cilj akcije je tudi nagraditi voznike-starše, ki spoštujejo cestno prometne predpise, predvsem glede uporabe otroških sedežev, ostalih pripomočkov in varnostnih pasov pri vožnji otrok v vozilih. Tudi pravilen prevoz otrok močno vpliva na prometno varnost, saj ne smemo pozabiti, da je ta po vsej državi slaba. Tako je samo v Pomurju od začetka letošnjega leta v prometni nesrečah umrlo že 16 udeležencev v prometu, med njima tudi otrok.
„V času od 29.septembra do 3.oktobra 2008 bodo policisti PPP Murska Sobota poostreno nadzirali spoštovanje cestno prometnih predpisov in vseh obveznosti, ki se zahtevajo za varen prevoz otrok v vozilih. Po končanem »policijskem postopku« bodo nadziranega voznika seznanili z vsebino preventivne akcije. S pisnim soglasjem udeleženec potrdi sodelovanje v preventivni akciji »Vzorni starši- vzorni vozniki 2008«. Na posebnem obrazcu so osnovni osebni podatki ter soglasje o sodelovanju v preventivni akciji in objavi nagrajencev v medijih. Vsakemu »vzornemu staršu-vzornemu vozniku« se po opravljenem postopku izroči v zahvalo za sodelovanje v preventivni akciji tudi nalepka z napisom »Vzoren voznik«. Vsi vozniki, pri katerih policisti niso ugotovili nobene kršitve in bodo podpisali soglasje za sodelovanje v akciji, bodo sodelovali v žrebanju za praktične nagrade (glavna nagrada je otroški avtomobilski sedež). Seznam nagrajenih voznikov bo tudi javno objavljen. Nagradni fond zagotovi Zavarovalnica Triglav“, poudarjajo na PU Murska Sobota. Sicer pa so pogoji za sodelovanje v omenjeni preventivni akciji sila preprosti. Sodelujejo namreč lahko samo tisti vozniki, pri katerih policist ob nadzoru ne ugotovi nobene kršitve cestno prometnih predpisov, s poudarkom na pravilnem prevozu otrok v vozilu... Zakaj so slovenske prometnice tako nevarne? PROMETNA VARNOST V SLOVENIJI NAZADUJE Za 93 % nesreč je kriv ali sokriv človek; Najhujši sta alkohol in prevelika hitrost; Slovenija potrebuje več prometnih psihologov! Gornja Radgona – Čeprav slovenski nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 – 2011 optimistično napoveduje izboljšanje slednjega, že letošnji podatki o nesrečah in mrvih v prometu kaže, da bo ta težko realiziran. Vizija nacionalnega programa naj bi bila povsem odpraviti smrtne žrtve na naših cestah, v skladu z evropskimi direktivami pa naj bi do leta 2011 vsaj prepolovili število smrtnih žrtev na naših cestah glede na leto 2003, ko je umrlo 242 udeležencev. Toda tudi stroka se strinja, da se od tega cilja v Sloveniji vedno bolj oddaljujemo, saj zadnjih nekaj let število umrlih znova narašča. Po nacionalnem programu bi morali tako v lanskem (2007) letu število smrtnih žrtev zmanjšati na 187, v resnici pa jih je umrlo kar 293. Tudi podatek o številu smrtnih žrtev prometa na milijon prebivalcev je za Slovenijo porazen, saj je na primer za leto 2006 med 27 članicami EU s številko 128 bila na neslavnem 22. mestu. Zato bo potrebno ukrepati na različnih področjih, saj je prometna varnost konglomerat različnih dejavnikov. Jedro nacionalnega programa bodo tako ukrepi na področjih človeškega ravnanja, prometnega okolja, vozil in na institucionalnem področju.
Mag. Zvonko Zavasnik DRC - družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije pravi, da Slovenijo čakajo številne naloge po sprejetju predloga direktive Evropskega parlamenta in sveta o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture. Cilj te direktive bo vključevanje varnostnega vidika v vse faze načrtovanja prometne infrastrukture, za začetek samo na evropskem omrežju. Toda glede na stanje pri nas bi morali direktivo uporabiti tudi pri načrtovanju in sanaciji vsega slovenskega omrežja državnih cest, je prepričan Zavasnik. Direktiva naj bi torej povečala varnost novih cest, vzpostavila skupno visoko raven varnosti cest v vseh državah članicah EU, poskrbela za osveščenost o varnosti, omogočila zbiranje in širjenje razpoložljivega strokovnega znanja o tem področju… Uveljavitev direktive pa bo za Slovenijo velik strokovni, izobraževalni, organizacijski in finančni izziv.
Mag. Tomaž Košič iz DDC svetovanje inženiring pa ugotavlja, da so se prometne obremenitve v Sloveniji z vsemi vozili v zadnjih desetih letih praviloma povečevale, najbolj na tranzitnih smereh. A skupno število vozil se ni tako dramatično povečalo, kot se je povečalo število težkih tovornjakov znotraj tega števila še posebno na petem evropskem koridorju (Barcelona – Kijev), ki seka celo Slovenijo od vzhoda do zahoda. »Trend je zaskrbljujoč in na hitro rast tovornega prometa se bo Slovenija morala odzvati z različnimi ukrepi,« pravi Košič ter predlaga preusmerjanje tranzitnih tovornih vozil na železnico, ustrezne ojačitve vozišč, širitev posameznih bolj obremenjenih avtocestnih odsekov, uvajanje sodobnih sistemov za nadziranje in vodenje prometa, pomembna prioritetna naloga pa bo ostala širitev avtocest z dveh na tri pasove.
Prof. dr. Marko Polič z oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete pogosto govori o psiholoških zahtevah varne prometne infrastrukture. Po njegovem prepričanju bi Slovenija potrebovala več prometnih psihologov, saj sedaj na tem področju pri nas deluje le ena psihologinja, razvite zahodne države pa jih zaposlujejo po nekaj deset. Kako zelo pomembno je v prizadevanja za večjo varnost prometa vključiti tudi strokovnjake psihologe, je ponazoril tudi s statističnimi ugotovitvami, da je za trčenja v 93 odstotkih primerov kriv ali sokriv človek, v 34 odstotkih primerov je za to kriva ali sokriva cestna infrastruktura in le v 12 odstotkih tudi vozilo.
V Sloveniji je sicer, ob preveliki hitrosti najpogostejši stranski vzrok najhujših prometnih nesreč alkohol oziroma v zadnjem času tudi druge psihoaktivne snovi. Po besedah Boštjana Smoleja z Generalne policijske uprave, alkohol je pri nas pri prometnih nesrečah s smrtnim izidom prisoten že v več kot 40 odstotkih primerov in še vedno narašča, zato je policija v lanskem letu močno povečala kontrolo alkoholiziranosti voznikov. Policisti so tako lani opravili kar 80.000 preizkusov več kot leto poprej, a žal brez pričakovanega učinka. Tudi na tem področju bodo zato potrebni dodatni ukrepi za večjo varnost...