Potem ko se je v minulih dneh in tednih bistveno poslabšala prometna varnost v pokrajini ob reki Muri, saj se je še posebej povečalo število prometnih nesreč, katerim je poleg neprilagojene hitrosti botroval alkohol, in v katerih je umrlo nadpovprečno veliko ljudi, na Sektorju uniformirane policije pri PU Murska Sobota, ne vedo kaj bi še lahko stanje izboljšalo. Temu namreč ne pomaga ne represija in preventiva, posebej ne ovenele rože in dogorele sveče ob mnogih prometnicah, katerih je žal vedno več. Nesreč je sicer številčno manj, a so te bistveno bolj katastrofalne. Zato niti ne preseneča, da je od začetka letošnjega leta (do 25.7.) v prometnih nesrečah v Pomurju že umrlo 17 (kar deset več kot lani v enakem obdobju) ljudi, kar je daleč največ od osamosvojitve, pravzaprav menda nikoli v zgodovini ni bilo tako žalostne in katastrofalne statistike.
„Kljub številnim preventivnim in represivnim ukrepom policistov se prometna varnost v Pomurju nenehno slabša. O tem govori tudi dejstvo, da so v zadnjem tednu na pomurskih cestah ugasnila štiri življenja. Statistika kaže, da se je sicer v Pomurju v letošnjem letu v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta zgodilo manj prometnih nesreč , posledice nesreč pa so mnogo hujše. Krvave pomurske ceste so tako letos zahtevale 17 življenj, leto prej pa sedem. Glede na vrsto udeležencev statistika kaže, da so v prometnih nesrečah s smrtnim izidom najpogosteje zastopani vozniki osebnih avtomobilov (7) in potniki v avtomobilih (4). Takoj za njimi so med ogroženimi udeleženci tudi motoristi (2)“, pravi Jožef Prša, tiskovni predstavnik PU Murska Sobota, ki dodaja, da analiza vzrokov, ki so pripeljali do najhujših prometnih nesreč pove, da je tudi v Pomurju daleč najpogostejši primarni vzrok neprilagojena hitrost.
Pomembneje izstopa tudi neupoštevanje prednosti, v veliki večini prometnih nesreč s smrtnim izidom pa je kot sekundarni vzrok zastopan tudi alkohol, kar je še posebej zaskrbljujoče (alkoholiziranih je bilo 10 udeležencev, ki so umrli v prometnih nesrečah, ostale analize še niso opravljene). Tudi delež alkoholiziranih povzročiteljev v vseh ostalih prometnih nesrečah je višji, kot leto prej, saj znaša 14.53%, kar je visoko nad slovenskim povprečjem. „Najhujše prometne nesreče v letošnjem letu so se najpogosteje zgodile na regionalnih in lokalnih cestah. Policisti, ki so prav na teh cestah poostrili nadzor ugotavljamo, da se je promet zaradi obremenjenosti glavne ceste s tovornimi avtomobili, preselil na vzporedne ceste. Kakovost življenja v deželi ob Muri je zagotovo odvisna tudi od stopnje varnosti v cestnem prometu. Samo izrečene globe, odvzeta vozniška dovoljenja, številne preventivne akcije… očitno ne prinašajo boljše prometne varnosti. Zato policisti apeliramo na vse udeležence v prometu, da tudi sami z višjo prometno-varnostno kulturo vplivajo na višjo stopnjo varnosti na vse preveč krvavih pomurskih cestah“, dodaja Prša.
Ali bodo večji varnosti prispevale višje kazni za hujše prekrške, saj se za veliko prekoračitev hitrosti v naselju napoveduje globa v višini 1000 evrov. Generalni direktor direktorata za promet na ministrstvu za promet Ljubo Zajc je namreč napovedal, da na ministrstvu pripravljajo spremembe zakona o varnosti cestnega prometa, ki naj bi jih še ta mesec poslali v vladni postopek, v parlamentarnem postopku pa naj bi bile jeseni. Glavna novost je, da bodo kazni za prekrške, ki so povezani s prometnimi nesrečami, višje. Z novelo zakona naj bi se znižale kazni za prometne prekrške, ki nimajo tesne povezave s prometnimi nesrečami. Gre npr. za primere, ko doma pozabite vozniško dovoljenje ali če ste za kakšen dan pozabili podaljšati prometno dovoljenje. Te kazni naj bi se znižale za 25 do 50 odstotkov. Predlagane pa so višje kazni za tiste prekrške, ki so tesno povezani s prometnimi nesrečami, torej za vožnjo pod vplivom alkohola in za preveliko hitrost v naselju. Po Zajčevih besedah naj bi bil voznik, ki bo v naselju prekorači hitrost za več kot 30 kilometrov na uro, po predlogu poleg s kazenskimi točkami kaznovan z globo v višini 1000 evrov. Vendar pa po njegovem opozorilu revolucionarnih sprememb, torej da se bo varnost cestnega prometa takoj izboljšala samo s pomočjo zakona, ni pričakovati. Pri tem je Zajc poudaril, da ima kazen učinek le pod tremi pogoji: da je dovolj visoka, da je nadzor policije ustrezen, in da je kazen čim hitreje izterjana.
Najslabše je v severovzhodnem delu Slovenije
Po znanih podatkih je izrazito slabo stanje na področju prometne varnosti, v severovzhodnem delu Slovenije - od Ljubljane proti Štajerski in v Pomurju, poleg tega pa tudi na območju Novega mesta in Krškega ter tudi na Gornjskem. Na območjih Ljubljane, Postojne, Kopra in Nove Gorice pa je prometna varnost še sprejemljiva, je povedal generalni direktor direktorata za promet Zajc. Po podatkih Generalne policijske uprave so ceste v letu 1997 zahtevale 358 življenj, v letih, ki so sledila, pa je bila ta številka manjša. Leta 1998 je umrlo 310 ljudi, leta 1999 335, leta 2000 314, leta 2001 278, leta 2002 269, leta 2003 242, leta 2004 274, leta 2005 257 in leta 2006 261. V letošnjem letu je do 22. julija, umrlo 163 oseb, v enakem obdobju lani pa 133 .
KAKO V POMURJU UPORABLJAJO VARNOSTNI PAS?
Tudi uporaba varnostnega pasa je pomembne dejavnik pri prometnih nesrečah, predvsem najhujših. „Na območju Pomurja je delež uporabe varnostnih pasov visok – okrog 88 %. Uporaba varnostnih pasov pri voznikih in potnikih, ki so udeleženi v prometnih nesrečah je še višja – 93%. Žal pa je bilo v tem obdobju šest udeležencev, ki varnostnega pasu niso uporabljali in so zaradi poškodb na kraju prometne nesreče umrli. Vozniki oziroma udeleženci v cestnem prometu se še vedno premalo zavedajo, da varnostni pas rešuje življenje. Dejstvo namreč je, da so varnostni pasovi najučinkovitejše pomagalo pri zaščiti voznika in potnikov v vozilih in so kot takšni del uporabe vozil ter dokazano rešujejo življenja. Tuje raziskave in analize kažejo, da dosledna uporaba varnostnih pasov na sprednjih sedežih zmanjšujejo število mrtvih v prometnih nesrečah za 45 % in če bi bili v vozilu pripeti vsi vozniki in potniki, bi bilo med njimi za 50% manj žrtev, kot če ne bi bil nihče pripet in če k temu dodamo še vožnjo z neprilagojeno hitrostjo, potem je velika verjetnost prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Žal se ljudje, vozniki, udeleženci v cestnem prometu bolj bojijo kaznovanja zaradi ne uporabe varnostnega pasu in vožnje z neprilagojeno hitrostjo, kot pa posledic, ki jih utrpijo, če ne uporabljajo varnostnega pasu ali če vozijo prehitro. Kako to preprečiti?
Ena od oblik je prav gotov nadzor nad udeleženci v cestnem prometu, ki ga policisti na območju Pomurja izvajajo in ga bodo izvajali tudi v bodoče (v tem obdobju je bilo izrečenih 1.750 glob zaradi neuporabe varnostnih pasov) in izvajanje preventivnih in represivnih aktivnosti policije, drugi še bolj pomemben dejavnik pa je na vozniku – udeležencu v cestnem prometu. Ti se morajo zavedati, da pas rešuje življenje in da z uporabo varnostnega pasu dajejo svoj delež k večji varnosti udeležencev v cestnem prometu“, pravi mag. Srečko Šteiner, inšpektor SUP PU Murska Sobota.