„Vsaka umetnost potrebuje določeno znanje, umetnost vožnje tudi. Odlika je izogibati se nevarnosti in jo tudi predvideti. Pritiskati na plin zna vsak, kako pravilno in pravočasno ustaviti žal ne. Obstaja varnost, ki jo kupimo in varnost, ki se je lahko naučimo...“, pravi mag. Srečko Šteiner, prometni inšpektor SUP PU Murska Sobota. Zato policisti PU Murska Sobota dnevno spremljajo prometno varnostno problematiko na pomurskih cestah, povezano predvsem z neupoštevanjem prometnih pravil in tudi z dokaj nizko kulturo udeležencev v cestnem prometu. Posledice takšnega obnašanja so pogosto prometne nesreče, ki imajo hude posledice, tako za posameznike kakor tudi za družbo kot celoto.
„Nedvomno je izguba življenja najhujša posledica prometnih nesreč, vendar se moramo zavedati, da so tudi hudo in lahko telesno poškodovani ter velika materialna škoda nacionalni problem. Hitrost je ne samo na pomurskih, ampak tudi na slovenskih in evropskih cestah glavni dejavnih prometnih nesreč, predvsem tistih z najhujšimi posledicami. Statistični podatki za več let samo potrjujejo takšno trditev, potrjujejo pa tudi dejstvo, da stopnja poškodb v prometnih nesrečah narašča sorazmerno s hitrostjo. Prav tako se je potrdilo dejstvo, da ljudje vozimo tako, kot živimo. Vzporedno z naraščanjem življenjskega in delovnega tempa narašča tudi naša vsakodnevna naglica, ki se pogosto odraža tudi na cesti. Nekateri vozniki namreč pozabljajo, da promet in cesta napak ne oproščata. Dovolj je le trenutek in življenje se posamezniku lahko popolnoma spremeni“, pravi Šteiner.
V prvih desetih mesecih leta 2007 se je na pomurskih cestah zgodilo kar 1.217 prometnih nesreč, pri tem pa je v 248 prometnih nesrečah bil vzrok neprilagojena hitrost. Statistični podatek kaže na to, da je vzrok za vsako peto prometno nesrečo na pomurskih cestah neprilagojena hitrost. V 248 prometnih nesrečah, katerih vzrok je bila neprilagojena hitrost, je umrlo12 udeležencev, 25 jih je bilo hudo telesno poškodovanih, 145 udeležencev je v prometnih nesrečah zadobilo lahko telesno poškodbo. „Prav zaradi tega dejstva bi želeli opozoriti, da je neprilagojena hitrost pogosto povezana tudi z drugimi vzroki prometnih nesreč, kot so nepravilna stran oz. smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanje prednosti. Vozniki, ki vozijo prehitro, so pogosto tudi pod vplivom alkohola, vsak četrti voznik v prometni nesreči, katere vzrok je bila neprilagojena hitrost, je tudi pod vplivom alkohola. Po veljavni zakonodaji sme voznik voziti s takšno hitrostjo, da vozilo ves čas obvladuje in da ga lahko ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje. Hitrost in način vožnje mora prilagoditi svojim sposobnostim, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora v njem ali na njem. Seveda pa se je potrebno zavedati, da se tudi v drugih dejavnikih prometnih nesreč zelo pogosto skrivajo elementi neprilagojene hitrosti. Ob upoštevanju tega je delež neprilagojene hitrosti kot vzroka prometnih nesreč še večji. Glede na tuje raziskave (domačih ni) bi lahko pričakovali bistveno izboljšanje prometne varnosti, če bi se povprečna hitrost vožnje zmanjšala. Kot primer naj navedemo nekaj izsledkov teh raziskav: Če bi zmanjšali povprečno hitrost v naseljih za 1 km/h, lahko v naslednjem letu pričakujemo zmanjšanje števila prometnih nesreč za približno 4 %; Zmanjšanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pomeni zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno 2 %; Če bi zmanjšali povprečno hitrost, bi se poleg zmanjšanja števila prometnih nesreč ublažile tudi posledice, predvsem pri šibkejših udeležencih v cestnem prometu (verjetnost smrti pešca se s 85 % pri hitrosti 50 km/h zmanjša na manj kot 10 % pri 30 km). S tem bo nedvomno dosežen namen akcije“, pravi Šteiner.
Zaradi tako kritičnega stanja v varnosti prometa v Pomurju, kjer nikoli doslej ni umrlo toliko ljudi, skušajo policisti, poleg preventivnih, stanje spremeniti predvsem z represivnimi akcijami. Zato so policisti PU Murska Sobota minulo nedeljo (4.11.) znova izvajali poostren nadzor na območju Pomurja. V času med 12. in19.uro, je v poostrenem nadzoru sodelovalo 12 policistov, ki so v tem času ustavili in kontrolirali 250 voznikov motornih vozil. Pri tem so zaradi hitrosti izdali 30 plačilnih nalog, 8 kršiteljev (tujci) so globo plačali na kraju, zoper tri kršitelje, ki so vozili v naselju s hitrostjo, ki je 30 km/h večja kot je predpisana pa bo podan obdolžilni predlog. Najvišja izmerjena hitrost je bila v naselju vozniku osebnega avtomobila in je znašala 94 km/h. Prav tako so policisti ustavili in kontrolirali voznika kolesa z motorjem, kateremu so odredili preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom, ki je pokazal 0,75 mg/l. Policisti so ob tem, v času izvajanja poostrenega nadzora ugotovili še 10 drugih kršitev za katere so kršiteljem izdali plačilne naloge (predvsem kršitve neuporabe varnostnega pasu in nepravilnega prehitevanja). Torej več kot petina kršiteljev predpisov...
„V tem zapletenem sistemu prometa in prometne tehnike je varnost cestnega prometa odvisna od odgovornega ravnanja posameznika, vzgojno izobraževalnih in preventivnih organizacij…, skratka vseh, ki se tako ali drugače ukvarjajo s prometom in prometno varnostjo. Udeležba z motornim vozilom v cestnem prometu je zelo zahtevno opravilo. Ne samo, da mora biti voznik zbran pri vožnji, še več, pomembno je, da ne precenjuje svojih sposobnosti glede vožnje in obvladovanja vozila, pri tem pa mora spremljati promet okrog sebe biti pazljivi predvsem pa predvidljivi. Vozniki z upoštevanjem prometnih predpisov delujejo preventivno in s tem ščitijo tako sebe kakor tudi druge udeležence v cestnem prometu. Od stopnje varnosti cestnega prometa je odvisna kakovost življenja vseh državljank in državljanov in za večjo varnost na naših cestah ni dovolj samo izrečena kazen s strani policije in odvzeto vozniško dovoljenje; varno obnašanje v cestnem prometu, pomeni lastno varnost kakor tudi varnost drugih udeležencev v cestnem prometu. Policisti si želimo, da bi vsi udeleženci v cestnem prometu razvili takšno kulturo obnašanja, ki bi omogočila varno in zdravo življenje“, dodaja inšpektor Šteiner.