Gornja Radgona, 1. septembra - Aktivnosti ob začetku šolskega leta imajo v slovenskem prostoru dolgoletno tradicijo. V pisni obliki srečamo prve prometno vzgojne aktivnostih na šolah že v letu 1931. Od takrat dalje so se prometno vzgojne aktivnosti razširile tudi na ukrepe urejanja varnih šolskih poti, umirjanja prometa v naseljih, organizacije prevozov otrok, ki nimajo varnih poti, različnih aktivnosti policije, in vrste organizacij civilne družbe, ki skupaj prispevajo k izboljšanju varnosti otrok, zlasti po letu 1996. Ne dolgo nazaj smo skozi statistična poročila govorili o dveh oddelkih mrtvih otrok in mladostnikov...
In kot sta na posebnem srečanju z novinarji na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni povedala prometni inšpektor PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner in tiskovni predstavnik soboške PU Jožef Prša, se policisti zavedajo, kako pomembna je skrb za začetnike, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo vseh nevarnosti, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na ostale učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole razigrani in je potrebno kar nekaj dni, da ponovijo pravila in zahteve za varno ravnanje v prometu. „Prvega septembra so naši najmlajši ponovno zakorakali v svet prometa, svet ki smo ga ustvarili odrasli za odrasle. Za nekatere otroke je to prvič, ko so igrače, brezskrbno tekanje po dvorišču, zamenjali za šolske torbe in knjige, in ko so se iz varnega zavetja staršev podali v nov svet, svet poln izzivov in nevarnosti. Začeli so se srečevati z nevarnostmi v prometu, z vso njegovo tehnično strukturo, s prometnimi jezikom ter s pravili vedenja v prometu. Prometna vzgoja predstavlja pred otroka veliko omejitev, ki so vezani predvsem na njegovo gibanje. Odrasli smo s svojim vedenjem in ravnanjem otroku vzor, model za njegovo lastno ravnanje. Še zavedamo se ne, da nas otroci opazujejo, posnemajo in se učijo od nas. Ne smemo pozabiti, da otroci: nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne; dobro slišijo, vendar ne vedo natančno iz katere smeri slišijo vozilo; ne znajo dobro presojati hitrosti vozila in ocenjevati razdalj; ne razlikujejo dobro pojmov, npr. levo, desno; ne zmorejo dolgotrajne koncentracije; njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj zmoti (hitro lahko pozabijo ali so videli vozilo, ki se približuje); ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil, kot npr. pravilo kako prečkamo cesto…; vse to pa so dejavniki ki ogrožajo in vplivajo na varnost“, je med drugim dejal mag. Šteiner.
Po njegovem je varna šolska pot eden izmed pogojev za večjo varnost otrok v cestnem prometu. Prometna varnost učencev je predvsem skrb staršev ali zakonitih zastopnikov, ki morajo poskrbeti, da znajo njihovi otroci varno sodelovati v prometu in dokler tega še ne zmorejo, jih spremljati ali jim zagotoviti spremstvo v prometu, tudi na šolskih poteh. „Zakon o varnosti cestnega prometa govori, da so otroci kot udeleženci v cestnem prometu deležni posebne pozornosti in pomoči vseh drugih udeležencev. Otroci morajo imeti na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole ter domov spremstvo polnoletne osebe. Spremljevalci so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladoletniki oziroma mladoletnice, če to dovolijo starši, posvojitelji oziroma posvojiteljice skrbniki oziroma skrbnice, rejniki oziroma rejnice, otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki. Otroci smejo samostojno sodelovati v cestnem prometu šele, ko se starši, posvojitelji, skrbniki oziroma rejniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah, kjer se srečujejo s cestnim prometom. Policisti bodo o kršitvah določb tega zakona, ki jo stori otrok ali mladoletnik, obveščali njegove starše, posvojitelje, skrbnike oziroma rejnike. Želimo si, da bi bili otroci tako pripravljeni, da bodo kasneje lahko sledili izzivom časa vse bolj razvitega prometa in prometne tehnike in da bodo s svojim odnosom do drugih udeležencev v prometu razvili tako kulturo vedenja v prometu, ki bo omogočila varno in zdravo življenje“, je dejal prometni inšpektor Šteiner, ki je dodal, da iz statističnih podatkov izhaja, da je stanje varnosti otrok na območju Pomurja na zelo visokem nivoju, kljub temu pa se pri nadzorih ugotavlja, da: starši še vedno otroke vozijo na prednjih sedežih, neprivezane, in neprimerno zavarovane; kljub zakonskim določilom otrok ne vozijo v otroških sedežih; ne upoštevajo postavljene prometne signalizacije v bližini šol, temveč želijo otroke pripeljati »do vrat šole«; ne upoštevajo omejitev hitrosti; starši med vožnjo otrok v ali iz šole ne uporabljajo varnostih pasov, uporabljajo naprave in opremo, ki so med vožnjo prepovedane (mobitel…).
Aktivnosti policije v šolskem letu 2009/2010 so sicer razdeljene v tri sklope, in sicer: aktivnosti pred začetkom šolskega leta, ko se bo pregledal skupaj z vzdrževalci cest prometna signalizacija v bližini osnovnih šol ter označba varnih poti. Prav tako bodo policisti v zadnjih dnevih pred začetkom pouka poostrili nadzor v bližini šol s poudarkom na ugotavljanju prekoračitev hitrosti; aktivnosti ob prvih dnevih pouka, ko bodo policisti skupaj s predstavniki SPVCP, ZŠAM, gasilci, prostovoljci skrbeli za varen prihod in odhod otrok v in iz šole. „Prav tako bomo dnevno izvajali meritve hitrosti v bližini šol ter izvedli poostren nadzor nad organiziranimi prevozi (šolski avtobusi) v sodelovanju s prometnim inšpektoratom RS; v aktivnosti varovanja otrok v prvih dnevih pouka se bodo aktivno vključili tudi inšpektorji SUP PU Murska Sobota in aktivnosti skozi vso šolsko leto, ki so usmerjene v varovanje otrok na poti v šolo ter na kontrolo organiziranih prevozov otrok v in iz šole. Pri tem bi želeli opozoriti na naslednje: da mora imeti vsaka šola izdelan tudi Načrt varnih šolskih poti, s katerim učitelji seznanijo starše in otroke ob začetku šolskega leta ter jih opozorijo na najpogostejša nepravilna vedenja in nevarnosti na šolskih poteh; starši, ki svoje otroke vozijo v šolo s tem povzročajo dodatno gnečo na cesti in neposredni okolici šole. Zaradi povečanega prometa so šolarji še toliko bolj izpostavljeni onesnaženemu zraku in hrupu ter nevarnosti, da bodo udeleženi v prometni nesreči; starši se morajo zavedati, da so oni tisti, ki bodo o prometni vzgoji, prometni kulturi in obnašanju v prometu največ naučili svoje otroke. Zato je potrebno otroke voziti privezane, na zadnjih sedežih ali v otroških sedežih, skratka upoštevati vse oblike tako aktivne kot pasivne varnosti“, je še dejal mag. Šteiner.