Običajno ko se zgodi kakšna tragedija, kamor sodijo tudi najhujše prometne nesreče, se odgovorni vsaj začnejo pogovarjati, kako bi se zadeva dala urediti, da se kaj podobnega ne bi dogajalo. In prav to se v zadnjem času pogosto dogaja tudi v Radencih, kjer pa so vsaj eden izmed nesrečnih dogodkov, smrt 23 – letnega fanta, „prehiteli“, a žal njihovim prošnjam ni bilo uslišano, tako da za Uroša Habjaniča iz okolice Ormoža, ki je v nedeljo, 29. aprila v poznih popoldanskih urah umrl v prometni nesreči na križišču glavne državne ceste Maribor – Lendava ter novega naselja Radenci in kraja Boračeva, ne bo več nič pomagalo. Pred tem enako nič ni pomagalo še ne 19 – letnemu Željku Čučku iz Gornje Radgone, ki je 1. avgusta lani umrl tudi v nesreči z motornim kolesom. Ob tem se je praktično na istem križišču pripetilo še več nesreč s hudimi in lahkimi telesnimi poškodbami ter veliko zvite pločevine. Zato bi vsaj sedaj, ko se je vnovična tragedija pripetila, odgovorni v Ljubljani morali prisluhniti klicem iz Radencev. Žal pa je takšnih križišč ob omenjeni cesti, ki je sicer del 5. evropskega koridorja med Barcelono in Kijevom, zelo veliko.
Že ko je v celoti „prevzel oblast“ v Radencih, je novi tamkajšnji župan Mihael Petek, marca letos, Direkcijo RS za ceste oz. njen sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, zaprosil za semaforiziranje križišča: glavna državna cesta G1/3 – Boračeva – Novo naselje v Radencih. „... zaradi vedno večjega osebnega in tovornega prometa na omenjenemu križišču je vključevanje iz stranskih na glavno cesto v dnevnem času skoraj onemogočeno. Na tem krožišču je v zadnjem času, zaradi nevarnega vključevanja v promet in s tem odvzema prednosti vozilom, ki so peljala po glavni cesti, prišlo do več nesreč, tudi z težjimi posledicami, kar je razvidno iz zapisnikov PPP Murska Sobota. Glede na dejstvo, da je na tem križišču res potrebno namestiti prometne semaforje, vas prosim, da si situacijo skupaj ogledamo na terenu. V upanju na ugodno rešitev vloge in skupnem ogledu omenjene cestne problematike, ter ustrezne rešitve problema, vas lepo pozdravljamo“, je v svojem prvem dopisu zapisal župan občine Radenci Mihael Petek.
Ker pa se v tem času ni zgodilo nič, razen še nekaj zvite pločevine, in na koncu tragična nesreča s smrtjo 23 – letnega fanta, je Petek že naslednje jutro, v ponedeljek, 30. aprila na isti naslov naslovil še eno „urgentno“ pismo s podobno vsebino. „Glede na včerajšnji tragični dogodek, dne, 29.4.2007, ko je ob 16,50 uri prišlo do hude prometne nesreče s smrtno žrtvijo, ki se je zgodil na križišču G1/3 – Boračeva – Novo naselje v Radencih, vas ponovno naprošamo, da se na tem križišču namestijo prometni semaforji. Zaradi gostote osebnega in tovornega prometa na glavni cesti G1/3 je na omenjenem križišču vključevanje iz stranskih na glavno cesto v dnevnem času skoraj onemogočeno. Zaradi vedno večjih pritiskov domačinov, da občinska uprava in župan naj nekaj ukreneta za ureditev prometnega kaosa, ki je prisoten na tem križišču, praktično čez ves dan in vse dni v tednu, se ponovno obračamo na vas kot odgovorno ustanovo za prometno varnost na slovenskih cestah, da takoj ukrepate“, je med drugim zapisal Petek, ki je tokrat namesto prošnje ali vloge, v zadnjem odstavku zapisal, da „zahtevamo“. Hkrati je radenski župan tokratni dopis poslal tudi na Policijsko upravo Murska Sobota ter pomurski inšpektorici za ceste Sonji Karakatič.
Kakorkoli že, če bi država prej razmišljala o svojih državljanih, bi bil pomurski krak avtoceste, torej odsek od Počehove do Lendave, bil končan bistveno prej in gotovo na pomurski „cesti smrti“ ne bi bilo toliko smrtnih žrtev. Ne smemo namreč prezreti, da je samo na pomurskem delu G1/3 med Ihovo in Dolgo vasjo, od 1.1.2000, do smrtne nesreče mladega Uroša iz okolice Ormoža, v Radencih, 29. aprila 2007, umrlo natanko 48 udeležencev v prometu (najhujši je odsek Ihova- Gornja Radgona - Radenci). Žal to ni vse, saj je na isti prometnici, na mariborskem območju, torej med Počehovo in Ihovo umrlo tudi več kot 40 udeležencev v prometu. Torej od Počehove do Lendave skupno skoraj 100. Še enkrat toliko se jih je hudo ter več kot 200 lažje telesno poškodovalo. Ob vsem tem bi na omenjeni prometnici, v skupni dolžini dobrih 80 kilometrov, vsekakor pomagala tudi ureditev takšnih in drugačnih ovir, ter svetlobnih in drugih označb, žal pa za mnoge je vse to prepozno. In sedaj mnogi svojci lahko objokujejo svoje najdražje, mnogim otrokom mora pomagati država, namesto, da bi jim njihovi pokojni starši. Mnogo mladi so pokopani namesto, da bi služili državi... Torej ali se ne izplača tudi posojila najeti, da bi se rešilo kakšno življenje? Najlažje je sedaj „spametovati“, toda tudi to se izplača, če komurkoli pomaga!