Maribor – Potem ko se je na prometnicah PU Maribor od začetka letošnjega leta zgodilo bistveno več prometnih nesreč v katerih so udeleženci izgubili življenje, so odgovorni na omenjeni policijski upravi opravili posebno analizo na temo „problematika alkohola, hitrosti in varnostnega pasu v cestnem prometu. In zanimivo, čeprav so ugotovili, da se je hitrost na cestah povečala skoraj za tretjino (26 %), pa to ni osrednji vzrok za najhujše nesreče. V letu 2007 se namreč na območju PU Maribor povečuje problematika pri ostalih vzrokih povezanih s hitrostjo. Pri tem izstopata predvsem vzroka nepravilna stran/smer vožnje (4 prometne nesreče s smrtnim izidom v prvem trimesečju ter še nekaj v mesecu aprilu) in neupoštevanje pravil o prednosti (2). Stanje se je, predvsem glede nepravilne strani/smeri vožnje, v mesecu aprilu še bistveno poslabšalo, ko je umrlo vsaj še pet ljudi.
Ko gre za hitrost, pa se je zaradi neprilagojene hitrosti se je v I. trimesečju, na območju PU Maribor, zgodilo 182 (271) ali 33% manj prometnih nesreč, od tega 1 (1) prometna nesreča s smrtnim izidom, 90 (131) ali 31% manj s telesnimi poškodbami in 91 (139) ali 35% manj z materialno škodo. V teh prometnih nesrečah je 1 (1) udeleženec umrl, 9 (19) je bilo hudo in 131 (183) ali 28% manj lahko telesno poškodovanih. Število prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se je povečalo na območju PP Ruše, na območju ostalih PP pa zmanjšalo. Ugodnejše so tudi posledice prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, pri čemer je število umrlih sicer ostalo na enakem nivoju, zmanjšalo pa se je število hudo in lahko telesno poškodovanih. Stanje glede posledic je neugodno na PP Slovenska Bistrica, in sicer predvsem zaradi prometne nesreče, ki se je dne 16.2.2007 zgodila na avtocesti Ljubljana – Maribor.
„V I. trimesečju 2007 se je, glede na primerjalno obdobje 2006, število ugotovljenih prekoračitev hitrosti povečalo za 26%. Zmanjšalo se je na treh PP Slovenska Bistrica (za 8%), PP Ruše (za 4%) in PP Lenart (za 1%). V letu 2007 se je izrazito povečalo število ugotovljenih večjih prekoračitev hitrosti (nad 10 km/h v naselju ali za posebne omejitve hitrosti oziroma nad 20 km/h na ostalih cestah) in sicer za 96%. Ta podatek sicer prikazuje, da je pri nadzoru hitrosti dosežena večja učinkovitost, vendar pa ga je hkrati potrebno vzeti kot opozorilo, da se problem prekoračitev hitrosti v cestnem prometu povečuje. Učinkovitost policijskega dela na področju hitrosti je odvisna tudi od obsega nadzora, ki se kaže tudi v večji efektivni izkoriščenosti merilnikov hitrosti. Med nalogami za delo policije na področju varnosti cestnega prometa je določeno, da mora efektivna uporaba RLMH znašati povprečno 5 ur na dan, za radarje Multanova pa povprečno 7 ur na dan“, pravi tiskovni predstavnik PU Maribor mag. Franc Virtič.
Najverjetneje bi policisti ugotovili še več prekoračitve hitrosti, če ne bi imeli težav z okvarami merilnikov hitrosti. Tako sta v začetku letošnjega leta bila v okvari RLMH PP Rače (50 dni) in PPP Maribor (12 dni), od januarja oziroma februarja pa RLMH PP Ptuj (93 dni), PP Ruše (88 dni) in PP Ormož (64 dni). PP Ruše je bil začasno zagotovljen nadomestni RLMH, PP Ptuj pa ima dva RLMH, tako da je meritve opravljala z enim.
Stanje povezano z alkoholom se na Štajerskem ni bistveno poslabšalo, kajti število prometnih nesreč, v katerih je bil prisoten alkohol kot sekundarni vzrok za prometne nesreče se je v prvem trimesečju letošnjega leta povečalo, prav tako pa se je povečal tudi delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč za „samo“ 1,7 %. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v prvem trimesečju letošnjega leta je 9,8 % (8,1%). „Glede na primarne vzroke prometnih nesreč, je alkohol še vedno najbolj prisoten pri prometnih nesrečah, ki so se zgodile zaradi neprilagojene hitrosti in nepravilne strani in smeri vožnje, zelo visok pa je tudi pri prometnih nesrečah, katere so povzročili pešci. Iz tega je moč sklepati, da vozniki, ki vozijo motorna vozila pod vplivom alkohola, najpogosteje vozijo z neprilagojeno hitrostjo, po nepravi strani ceste, pešci pa v takšnem stanju kršijo pravila o prečkanju ceste. V letošnjem letu se je skupno število vseh ukrepov s področja alkohola povečalo, kljub temu pa se je povečal tudi delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč. Skupno število vseh ukrepov s področja cestnega prometa se je povečalo tudi na vseh PE razen PP Lenart, PP Gorišnica in PP Rače. Prav tako se je v vseh enotah, razen na PP Šentilj in PP Podlehnik, povečalo število izvedenih represivnih ukrepov s področja alkohola. Vse PE, razen PP Ormož in PP Maribor II, so bistveno povečale tudi število odrejenih preizkusov z alkotestom.
Kljub povečanemu številu izvedenih vseh ukrepov za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, pa se je povečal tudi delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč za 1,7%, ob tem pa se je povprečna stopnja alkoholiziranosti zmanjšala in znaša 1,30 (1,47) g/kg alkohola v krvi“, dodaja mag. Virtič.
V prometnih nesrečah je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta udeleženih 10% manj oseb, ki niso bile pripete z varnostnim pasom. Število udeležencev prometnih nesreč se je povečalo le na območju PP Ptuj in PP Šentilj. Število umrlih v prometnih nesrečah se je povečalo na območju PP Maribor I, PP Maribor II, PP Ptuj in PP Slov. Bistrica. Število hudo telesno poškodovanih udeležencev se je povečalo na območju PP Lenart in PP Gorišnica, sicer pa se je največ oseb hudo telesno poškodovalo v prometnih nesrečah na območju PP Slov. Bistrica. Število lahko telesno poškodovanih udeležencev prometnih nesreč se je povečalo na območju PP Ptuj, PP Ruše, PP Lenart, PP Podlehnik in PP Ormož. Največ oseb se je lahko telesno poškodovalo na območju PP Maribor II. „Delež uporabe varnostnega pasu se je med udeleženci prometnih nesreč, na območju PU Maribor, v prvih treh mesecih, zmanjšal za 3%, glede na enako obdobje preteklega leta. Delež uporabe varnostnega pasu se je najbolj zmanjšal na območju PP Slov. Bistrica, PP Podlehnik, PP Ptuj, PP Maribor II in PP Ruše. Zaskrbljujoč je delež na območju PP Ormož, ki je kljub minimalnemu porastu še vedno pod povprečjem PU Maribor. Skupno število ugotovljenih kršitev se je v prvih treh mesecih 2007, na območju PU Maribor, glede na lansko leto povečalo za 40%. To je zagotovo posledica bolj intenzivnega nazora na območju večine PE. Manj nadzora na področju uporabe varnostnih pasov je, poleg večine področnih PP (mejnih), izvedla PP Gorišnica. Posebej zaskrbljujoče je, da PP Slovenska Bistrica ni povečala obsega nadzora, čeprav je delež uporabe varnostnih pasov udeležencev prometnih nesreč, na njihovem območju, najslabši na območju PU Maribor“, je zaključil mag. Franc Virtič, tiskovni predstavnik PU Maribor.