Avtor besedila pesmi Oj, Triglav, moj dom, je Matija Zemljič, rojen na Ptujski cesti pri Gornji Radgoni, uglasbil pa jo je Jakob Aljaž župnik iz Dovij na Gorenjskem. Malo je pesmi, ki bi se take, kot so bile napisane, ohranjale skozi desetletja ali celo stoletje. Gotovo ni Slovenca, ki bi ne poznal znamenite in priljubljene pesmi Oj, Triglav, moj dom, ki je nekaka himna slovenskih gornikov in planincev. To je pesem, ki jo Slovenci pojemo že celo stoletje. Redki pa vedo, da je tekst te pesmi napisal Slovenec, ki se je rodil na robu Slovenskih Goric, na Ptujski cesti pri Gornji Radgoni, ki verjetno nikoli ni bil na Triglavu. Mnogi nehote avtorstvo pesmi, pripisujejo znanemu slovenskemu domoljubu župniku Jakobu Aljažu iz Dovij na Gorenjskem, ki je pesem uglasbil.
Kot so pokazale raziskave, je besedilo pesmi Oj, Triglav, moj dom, bilo prvič objavljeno 1894. leta v rokopisnem bogoslovnem glasilu Lipica v Mariboru. Avtor pesmi se je tedaj pod objavljeno pesem podpisal s psevdonimom Slavin. Drugič je bila pesem objavljena leta 1895 v dijaškem listu Zora. Tedaj je prišlo besedilo pesmi v roke župniku Jakobu Aljažu. Ker mu je bila všeč, jo je v letu 1896 uglasbil. Še istega leta je bila pesem Oj, Triglav, moj dom prvič javno zapeta. S to pesmijo so tedaj popestrili odprtje triglavske koče na Kredarici. Od tedaj so ljubitelji slovenskih gora vzeli pesem za svojo in je danes nekaka himna slovenskih planincev.
Tedaj Jakobu Aljažu, in še dolga desetletja tudi javnosti, ni bilo znano, ime avtorja tega lepega in sedaj »večnega« besedila. Po zaslugi raziskovalcev, zlasti prispevka Slavka Klinarja v knjigi Cirila Ambroža,Prlekija, ki je izšla ob 100-letnici Planinske zveze Slovenije, leta 1993, je javnosti sporočeno, da je bil avtor besedila pesmi Oj Triglav, moj dom Matija Zemljič. Ob njegovi, avtorjevi, smrti 26. julija 1934 pri Sv.Tomažu pri Ormožu, je bilo v nekrologu, ki ga je objavil eden izmed tedanjih slovenskih dnevnikov, zapisano: »Danes ob 9 dopoldan se je kot truden popotnik odpočil po mnogih zemeljskih naporih in mirno zaspal v Gospodu 62-letni priljubljeni marijanski pesnik velč. g. Matija Zemljič, duh. svetnik in župnik pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Pogreb preblagega pokojnika bo v soboto ob pol 10 dopoldne pri Sv. Tomažu nad Ormožem.
Globoko je odjeknila žalostna vest v srcu vseh, po širni župniji Sv. Tomaža in izven njenih mej. Od svojih ljubljenih župljanov se je poslovil dušni pastir, ki je polnih 20 let vzorno vodil izročeno mu čredo. Odšel je pred večnega sodnika po dolgem križevem potu bolezni in trpljenja, da za vdano prenašanje križev in zvesto službovanje prejme polno plačilo.«
Matija Zemljič je bil rojen dne 25. januarja,1873 na Ptujski cesti 24, župnije sv. Petra pri Radgoni. Mladost je preživel v Noriškem Vrhu pri Kapeli kamor so se kmalu po njegovem rojstvu starši preselili. Ljudsko šolo je obiskoval pri Kapeli, 4 razrede pa pri sv. Petru tik Radgone(op. p: Sv. Peter je mišljena današnja Gornja Radgona). Gimnazijo in bogoslovje je študiral od 1885 – 1897 v Mariboru, kjer je bil tudi kot četrtoletnik 25. julija 1897 posvečen za mašnika. Duhovno službo je nastopil že isto leto kot kaplan v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, dve leti nato v Vuzenici, odkoder je moral že po par tednih v bolnišnico ter začasni pokoj, ker si je zlomil nogo. Po ozdravljenju je bil 1. I. 1899 nastavljen za kaplana na Dobrni pri Celju, kjer je bil nekaj časa provizor. Nato je služboval v Čadrmu, pri Sv. Križu pri Slatini, pri Sv. Križu pri Ljutomeru in pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. L. 1905 je postal provizor in leto kasneje župnik pri Sv. Juriju ob Pesnici, župniji ob severni slovenski meji; nekaj dni po začetku svetovne vojne, 1. avgusta 1914, pa je nastopil župnijo Sv. Tomaža pri Ormožu. Pokojni knezoškof dr. Andrej Karlin, ga je ob svoji zlati maši imenoval za duhovnega svetovalca.
Blagi pokojnik je bil torej cenjen od svojih predstojnikov ter ljubljen od svojih duš,sobratov in vernikov. Znan je bil tudi kot izboren govornik. Že v dijaških in bogoslovnih letih se je oglašal kot pesnik. Ko je bil kaplan pri Sv. Križu pri Slatini, je začel in pri Sv. Križu pri Ljutomeru dovršil slovenski prevod nemške pesnitve kartuzijna Filipa iz žiške kartuzije o Marijinem življenju. Pesnitev, obsegajoča 11.272 jambskih verzov, je izšla z naslovom: Kartuzijanskega brata Filipa Marijino življenje. Maribor 1904. Pobudo mu je dal pokojni knezoškof dr. Mihael Napotnik, kateremu je tudi prevod posvetil. Izdal je tudi več dramatskih slik in prigodic, tako n. pr. Popotnica k Mariji, Ob vojski, Val, Vodnik, 70-letnica A.M. Slomška, Ob 50 letnici narodnega trpina tomaževskega rojaka Ksaverja Meška.«
Matija Zemljič je v letu 1893/94 živel v bogoslovju skupaj z Josipom Trofenikom. Ki se je veliko ukvarjal z glasbo. Trofeniku se je tedaj dopadel napev nemške pesmi z naslovom O Schwarzwald, o Heim. Tedaj je svojemu prijatelju, ki se je ob študiju ukvarjal s pesništvom, priporočil naj iz nemškega napeva priredi slovenski tekst. Matija Zemljič se je takoj lotil pisanja in tako je nastala pesem Oj,Triglav, moj dom. Kot smo že povedali, jo je le dve letu pozneje uglasbil župnik Jakob Aljaž, ki je tudi dal na vrhu Triglava postaviti jekleni stolp, ki je bolj zna kot Aljažev stolp.
Pri Sv. Tomažu sta bila tedaj organista Franc Zemljič, več kot 30 let, in Jožef Zemljič, ki je v cerkvi igral na orgle več kot 50 let. Nista bila v sorodu z tedanjim župnikom Matija Zemljičem. Jožefovega sina Milivoja Zemljič, ki je sicer profesor slovenščine v pokoju, rojen je 24. februarja 1931 pri Sv Tomažu, je krstil tedanji župnik Matija Zemljič. Milivoj je eden redkih, ki je vedel za avtorja pesmi Oj, Triglav, moj dom. Kot nam je povedal, je to izvedel iz že omenjene knjige. Povedal pa je, da je to javno slišal, ko se je udeležil srečanja vojaških in vojnih invalidov 2004. leta v Litiji, kjer je nastopal Partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Takrat je napovedovalec ob napovedi pesmi povedal, da je tekst za pesem Oj, Triglav, moj dom napisal Radgončan Matija Zemljič, uglasbil pa jo je Jakob Aljaž.