Čeprav jim je še popoldan klestil močen naliv, je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate potrdilo, da je kresovanje v Gornji Radgoni nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, po dokaj mrzlem, a kljub temu prijetnem vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer 1. maja, zbralo okrog tri tisoč ljudi iz cele regije in tudi iz tujine. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, Komunala Radgona, Saubermacher Slovenija...; se je tokrat vse skupaj začelo ob 20. uri, ko je izpred prodajalna „Marjanca“ v središču Gornje Radgone, začeli zbirati udeleženci tradicionalne baklade. Več deset mladih s prižganimi baklami, in v spremstvu Pihalnega orkestra Gornja Radgona, je potem ob 20,30 uri po Mladinski ulici štartalo proti ŠTC Trate, kjer sta prav baklada in kresovanje znova združila Radgončane in njihove goste.
Po prihodu na prireditveni prostor so mladi z baklami kar prižgali kres, prisotne pa sta, pod moderatrostvom ravnatelja OŠ Gornja Radgona Dušana Zagorca, pozdravila radgonski župan Anton Kampuš ter predsednica SKVNS (Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije) Majda Marolt. Domači šolniki so poskrbeli tudi za posebno obeležitev 10 – letnice vstopa Slovenije v EU, med drugim pa so v zrak poslali tudi modre balone s posebnimi sporočili za tiste, ki jih morebiti najdejo nekje v Evropi. Za veselo vzdušje so poleg domačih godbenikov, poskrbeli člani skupine Metulj, ter odlična pevka Brigita Šuler, ki se je vživela in dodobra ogrela tako otroke kot vse prisotne. Seveda ni manjkalo niti tradicionalnih kulinaričnih dobrot ter domače kapljice, za kar so poskrbeli domači gostinci iz radgonske „Nane“, ki mimogrede tokrat bili predragi, kot je to običajno ob različnih prireditvah. Za vsakogar se je torej našlo nekaj. Vsi so se zabavali po svoje, v družbi prijateljev in znancev, in vsi so se imeli lepo, le mogoče so nekateri zjutraj, ko je tradicionalna jutranja budnica domačih godbenikov, prebujala Radgončane, nekoliko čutila „mačka“.
V svojem pozdravnem nagovoru na samem kresovanju je Anton Kampuš izrazil zadovoljstvo, da je „občina Gornja Radgona med bolj razvitimi v državami. Stopnja nezaposlenosti je nižja kot marsikje v Pomurju in Sloveniji, obeta pa se še boljše stanje, tako da nam očitno niti huda gospodarska kriza ne more do živega...Pri nas v občini Gornja Radgona se trenutno veliko gradi in kmalu bomo imeli vse pogoje za še bolj dostojno in kvalitetno življenje“. Kljub temu Kampuš ni pozabil na nezaposlene in delavce, ki ne prejemajo plačila in jim ne plačujejo raznih prispevkov. Zato pretiranega optimizma ni, še posebej v Pomurju, kjer je najvišja registrirana brezposelnost.
Praznik dela sicer poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov. Kot državni praznik so 1. maj na Slovenskem uzakonili leta 1948, neuradno pa so ga praznovali že prej. Sindikalisti so v minulih letih ob prazniku dela opozarjali na razmere v nekaterih podjetjih; da delavci ne dobivajo regresa, ponekod tudi plač ne. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob tem poudarja, da delavk in delavcev nihče ne bi smel jemati kot strošek dela, kot konkurenčno prednost ali kot človeški vir, pač pa kot delavke in delavce s pravicami, zapisanimi v zakonodaji. „Boj za delavske pravice se bo nadaljeval“, je zagotovila slavnostna govornica v Gornji Radgoni, predsednica SKVNS Majda Marolt, ki je nadaljevala: „Praznik dela je praznik, ki mu nobena družbena ureditev ne spreminja in ne zmanjšuje pomena. Nasprotno, tragične usode delavcev, stiske brezposelnih na eni strani in na drugi strani bogato življenje tistih, ki jim je dano besedo delavec izgovoriti le zato, da bi dosegli večje dobičke, je realnost“.
Po njenem prepričanju je prvi maj tudi priložnost, da izrazimo svoje nezadovoljstvo z razmerami, v katerih smo se znašli in da na glas povemo, da se svet mora spremeniti, da so še žive vrednote, kot so solidarnost, pravičnost in pravna država. „Letošnje praznovanje 1. maja je ujeto v čas, ko se politika namesto z realnimi problemi slovenske družbe, ukvarja sama s seboj. Zahtevamo, da politika rešuje prave probleme, probleme, ki so povezani z visoko stopnjo brezposelnosti, z vse težjim življenjem upokojencev, negotovostjo življenja mladih in vse manjšo zaščito zaposlenih. Od politikov pričakujemo, da se končno odpovedo reformam, ki vplivajo na vse slabši položaj vseh tistih, ki niso prav nič krivi za nastalo finančno, gospodarsko in politično krizo. Glavna in prednostna naloga, glavni cilj bi moral biti ustvariti razmere, da bi brezposelni dobili delo, da bi dobili kakovostna delovna mesta in delo za nedoločen čas, da bi delavci na negotovih oblikah dela imeli več pravic, več varnosti. Politika mora predvsem razmisliti in osmisliti ukrepe, ki bodo ohranili obstoječa delovna mesta, in ukrepe, ki bodo prinašali nova kakovostna delovna mesta. Predvsem pa naj se zagotovi delovanje pravne države, ki bo v prvi vrsti ščitila delo, šibkejše in ne le kapital“, je bila ostra Maroltova, ki je dodala: „Nobena delavska pravica ni podarjena, nobena ni večna, za prav vsako delavsko pravico se je potrebno boriti. Žal, nič se ne zgodi po meri in v korist delavcev samo od sebe“.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije sicer ugotavlja, da se iz leta v leto veča število neplačanih prispevkov za zaposlene, število neizplačanih plač in drugih kršitev na področju dela in socialne varnosti. Inšpektorat RS za delo je v letu 2013 opravil 10.985 pregledov in ugotovil kar 9.762 kršitev, od tega več kot tretjino (3.601) na področju neizplačanih plačil za delo. Še bolj zaskrbljujoče je stanje v plačevanju socialnih prispevkov za zaposlene: terjani znesek dolga iz naslova prispevkov za socialno varnost se je od leta 2010 povečal iz 272.718.431 na 377.962.297 evrov v letu 2014. V takšnih okoliščinah, menijo v IDS je še toliko bolj pomembno, da se spomnimo preteklih delavskih in emancipatornih bojev. Ne le tragedije na trgu Haymarket v Chicagu, ki jo obeležujemo prvega maja, ampak vseh bojev naših prednikov, ki so izbojevali socialno državo in dvignili delavne ljudi iz brezupa in revščine. In kar je najpomembneje: ob prazniku spomnimo naše prijateljice in prijatelje, znanke in znance, sorodnice in sorodnike, tovarišice in tovariše, da delavski razred niso samo industrijski delavci in delavke, temveč smo to vsi, ki moramo za svoje preživetje prodajati svojo delovno silo: učiteljice in učitelji, novinarke in novinarji, zdravnice in zdravniki, oblikovalke in oblikovalci, kulturne delavke in delavci, programerke in programerji, gasilke in gasilci, prekerne delavke in delavci…Vsi smo delavski razred in pravice nas vseh, kar jih je še ostalo, so ogrožene! Ne pustimo se zavesti oblastnikom, ki nas prepričujejo v nujnost varčevanja. Ob tem pravijo, da moramo stisniti zobe, ker je kriza, nato pa bo spet vse po starem. Nasprotno: tukaj in zdaj sooblikujemo novo družbeno ureditev! Koliko pravic bomo v njej uživali je odvisno samo od nas samih. Spomnimo se najpomembnejšega nauka prvega maja: Pravice nam niso podeljene, ampak izborjene!