Čeprav jim je nekoliko ponagajalo vreme, saj je bilo dokaj mrzlo in tudi dež je nekoliko rosil, je tudi letošnje kresovanje na ŠTC Trate v Gornji Radgoni potrdilo, da gre za nekaj posebnega, in da ga nihče ne sme odpovedovati tudi če je napovedan dež. Spet se je namreč, po dokaj mrzlem vremenu, na tradicionalni prvomajski prireditvi, ki se vsako leto odvija na predvečer 1. maja, zbralo več kot dva tisoč ljudi iz cele regije in tudi iz tujine. V organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Kultprotur, ter še nekaterih soorganizatorjev, kot so: radgonska občina, PGD Gornja Radgona, Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, Komunala Radgona, Saubermacher Slovenija...; se je tokrat vse skupaj začelo ob 20. uri, ko je izpred prodajalna „Marjanca“ v središču Gornje Radgone, začeli zbirati udeleženci tradicionalne baklade. Več deset mladih s prižganimi baklami, in v spremstvu Pihalnega orkestra Gornja Radgona, je potem ob 20,30 uri po Mladinski ulici štartalo proti ŠTC Trate, kjer sta prav baklada in kresovanje znova združila Radgončane in njihove goste.

Po prihodu na prireditveni prostor so mladi z baklami kar prižgali kres, prisotne pa sta, pod moderatrostvom direktorice Kultproturja, mag. Norme Bale, pozdravila radgonski podžupan Robert Žinkovič ter David Švarc, sekretar SPGS (Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije). Za veselo vzdušje so poleg domačih godbenikov, poskrbeli člani ansambla Štrk, s pevko Vanjo Fekonja. Seveda ni manjkalo niti tradicionalnih kulinaričnih dobrot ter domače kapljice, za kar so poskrbeli domači gostinci iz Zdravilišča Radenci, ki mimogrede tokrat niso bili predragi, kot je to običajno ob različnih prireditvah. Za vsakogar se je torej našlo nekaj. Vsi so se zabavali po svoje, v družbi prijateljev in znancev, in vsi so se imeli lepo, le mogoče so nekateri zjutraj, ko je tradicionalna jutranja budnica domačih godbenikov, prebujala Radgončane, nekoliko čutila „mačka“.

Praznik dela sicer poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delavnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov. Kot državni praznik so 1. maj na Slovenskem uzakonili leta 1948, neuradno pa so ga praznovali že prej. Žal pa se izpostavlja, da niti praznik dela ni več tisto kar je nekoč bil, saj se delavci danes bolj borijo za svoje službe kot pa za svoje pravice. Sindikalisti so namreč že v minulih letih ob prazniku dela opozarjali na razmere v nekaterih podjetjih; da delavci ne dobivajo regresa, ponekod tudi plač ne. ZSSS ob tem poudarja, da delavk in delavcev nihče ne bi smel jemati kot strošek dela, kot konkurenčno prednost ali kot človeški vir, pač pa kot delavke in delavce s pravicami, zapisanimi v zakonodaji. „Boj za delavske pravice se bo nadaljeval“, je zagotovil slavnostni govorec v Gornji Radgoni, David Švarc, ki je nadaljeval: „Praznik dela je praznik, ki mu nobena družbena ureditev ne spreminja in ne zmanjšuje pomena. Nasprotno, tragične usode delavcev, stiske brezposelnih na eni strani in na drugi strani bogato življenje tistih, ki jim je dano besedo delavec izgovoriti le zato, da bi dosegli večje dobičke, je realnost“.

Po njegovem prepričanju je prvi maj tudi priložnost, da izrazimo svoje nezadovoljstvo z razmerami, v katerih smo se znašli in da na glas povemo, da se svet mora spremeniti, da so še žive vrednote, kot so solidarnost, pravičnost in pravna država. Vprašal se je tudi kako je danes s pravicami delavcev. „Gospodarstveniki in politiki pravijo, da jih imamo preveč!? Pravijo, da je premalo fleksibilen trg dela oz. da so delavske pravice ena glavnih ovir: za izhod iz krize in za današnjo brezposelnost! Pravijo, da je potrebno trg dela narediti bolj prožen! Kaj pomeni bolj prožen trg dela? Česa si želijo? Želijo doseči, da se delavca lahko odpusti brez slehernega razloga, nemotiviranega delavca, pravijo; želijo ukiniti odpovedne roke, nadomestilo za prevoz na delo, odmor za malico, odpovedujejo nam kolektivne pogodbe, s čimer nam nižajo: dopuste, regres za letni dopust, dodatek za delovno dobo, dodatke za nedeljsko delo, za delo med prazniki, dodatek za delo ponoči, želijo nam ukiniti dela proste dneve, plačane praznike, želijo ukiniti minimalno plačo…Vse to so pravice za katere se je izkoriščano delavstvo borilo dolga desetletja. Za te pravice so izgubljali življenja. Za te pravice so ženske postajale vdove in otroci sirote“, je med drugim dejal Švarc, ki je nanizal še kar nekaj nasprotovanj politike in delodajalcev, ki da so samo v škodo delavcem, upokojencem in študentom.

Nobena delavska pravica ni podarjena, nobena ni večna, za prav vsako delavsko pravico se je potrebno boriti, smo še slišali. Žal, nič se ne zgodi po meri in v korist delavcev samo od sebe. ZSSS tudi ugotavlja, da se iz leta v leto veča število neplačanih prispevkov za zaposlene, število neizplačanih plač in drugih kršitev na področju dela in socialne varnosti. Zdenka Bobovec, predstavnica ZSSS OO za Pomurje, ki je tudi bila na praznovanju v Gornji Radgoni, ki so med drugim zbirali tudi podpise za nekatere pravice delavcev, je prepričana, da praznik dela pomeni zgodovino. „Skupaj smo močni,´je moto letošnjega praznika dela. Ta praznik pomeni najprej zgodovino, saj vsako leto ugotavljamo, da se zgodovina ponavlja. Predvsem 3x8, to pomeni 8 dni dela, 8 ur počitka, delavci bi morali še bolj revolucionarno nastopiti po podjetjih in zavodih, da bi se te tri osmice upoštevale“, je dejala Bobovčeva, ki je dodala, da bi morali pomurski delavci, kjer se še vedno izplačujejo najnižje plače ob 1. maju še bolj povzdigniti glas. „Delavci pa se bolj borijo za svoje službe kot pa za svoje pravice. Največ kršitev beležijo v gradbeništvu in pri manjših delodajalcih. Delavci pa se le redko odločijo za prijavo kršiteljev, saj se bojijo za svoje službe.

Letošnji delavski praznik je tudi začetek akcije zbiranja podpisov za spremembo Zakona o minimalni plači. Ker minimalna plača vključuje vse dodatke razen dodatka za nadurno delo. Pričakujemo, da se bodo Pomurci aktivno vključili v to podpisovanje, saj smo prvi pri najnižjih plačah. Minimalna plača delavca v V. tarifnem razredu je ista kot pri delavcu v I. tarifnem razredu. V minimalno plačo spadajo vsi dodatki razen nadurno delo, tako delavci, ki delajo nočno delo, dobijo takšno plačo, kot če bi delali samo dopoldne, isto je pri trgovcih in drugih, ki delajo za praznike in vikende. To ni pošteno, zato je treba stopiti skupaj. Delavci morajo živeti, ne pa životariti. Vsi smo delavski razred in pravice nas vseh, kar jih je še ostalo, so ogrožene! Ne pustimo se zavesti oblastnikom, ki nas prepričujejo v nujnost varčevanja. Ob tem pravijo, da moramo stisniti zobe, ker je kriza, nato pa bo spet vse po starem. Nasprotno: tukaj in zdaj sooblikujemo novo družbeno ureditev! Koliko pravic bomo v njej uživali je odvisno samo od nas samih. Spomnimo se najpomembnejšega nauka prvega maja: Pravice nam niso podeljene, ampak izborjene!“ je dodala Zdenka Bobovec, o pravicah pa se sliši tudi iz vladne strani...

„Žal je zdaj videti, da smo na veliko pravic pozabili. V družbi namreč opažam dve skrajnosti. Čeprav je gospodarska rast - tudi zaposlovanja je bilo v marcu toliko, kot že leta ne - je še vedno veliko brezposelnih. Na drugi strani pa je preveč ljudi prisiljenih v to, da delajo več kot osem ur, imajo vse manj pravic in za to niso ustrezno plačani. Torej nekateri preveč, drugi nič. Tu bomo morali najti ravnovesje, da ne bomo v nekaj letih zapravili vsega, za kar so se borili stoletja. Toda kljub temu, kljub vsem krivicam in izkoriščanju, letos za praznike imamo nekaj razlogov za veselje in predvsem za upanje. Slovenija okreva. Imamo gospodarsko rast. Tudi napovedi so dobre. To se že, še bolj pa se bo moralo poznati tudi na trgu dela. Res upam, da bo zaradi gospodarske rasti več delovnih mest in da bodo bolj stabilna. Ker če bo več zaposlitvenih možnosti, bo tudi manj prostora za nespoštljivo ravnanje delodajalcev. Zaposleni bodo dobili nekaj več moči, ker bodo imeli možnost izbire...Spoštujmo delo, se ga veselimo in ne pozabimo na svoje pravice!“ je v svoji prvomajski poslanici zapisala dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino in socialne zadeve.