Na GŠ Gornja Radgona nastajajo prve baletke Z velikimi pričakovanji so se mnogi prebivalci Gornje Radgone in okolice, predvsem starši, babice in dedki, mladih tamkajšnjih plesalk baleta, odpravili proti Glasbeni Šoli Gornja Radgona, kjer so želeli videti kaj se je v nekaj mesecih naučilo 25 majhnih deklic, ki so se prve vpisale v oddelek ples-balet na omenjeni šoli. In tokrat je na sporedu bil njihov prvi nastop, po videnem pa so lahko starši in vsi drugi prisotni bili nadvse zadovoljni, saj je očitno, da je njihova učiteljica – mentorica Martina Kramar iz Maribora, naredila veliko delo, čeprav deklice plešejo le dvakrat tedensko. Prvi plesno - baletni koraki pripravnic - baletk starih od štirih do desetih let so bili izjemno uspešni, in očitno je, da se je vodstvo omenjene šole pravilno odločilo, ko je končno uspelo pridobiti tudi oddelek ples-balet. Ob videnem pa je izjemno zadovoljen tudi ravnatelj Glasbene šole Gornja Radgona, katero letos obiskuje nad 300 otrok iz občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, mag. Marjan Žula.
Kaj sploh je balet, da tako privlači mlade deketa? Balet je glasbeno-gledališka umetnost, katere vsebina se izraža s plesom. Plesne prireditve, ki so začetek kasnejše baletne umetnosti, se začno pojavljati v 16. in 17. stoletju na italijanskih in francoskih dvorih na osnovi ljudskih in družabnih plesov ter renesančnih umetnosti. In ker so se ti plesi odvijali bodisi na vrtovih ali v plesnih dvoranah ali dvorih, so se imenovali dvorni baleti. Balet se je najprej pojavljal samo kot del opere in si tako utrl pot v gledališče. Ko je balet prešel v gledališče, so vloge, ki so jih prej plesali dvorjani, prevzeli profesionalni plesalci in tako so prišli na svoj račun tudi drugi ljudje. Vendar balet ni ostal le pri gledališču, leta 1672 je Ludvik XIV. v Parizu ustanovil prvo baletno šolo, ki se je imenovala Academie Royale de Danse, kar pomeni Akademija kraljevega plesa. Njen vodja je postal Francoz Pierre Beauchamp, ki je prvi opisal in zapisal korake in pozicije, ki so se takrat uporabljali v baletu. S svojim delom je postavil temelje današnjemu baletu.
Balet se je skozi svojo zgodovino razvijal najprej počasi, nato pa vedno hitreje. Do začetka 19. stoletja so bile balerine oblečene v dolg tutu – baletno krilo. Slednje jim je najprej segalo malo pod kolena in je bilo narejeno iz tančic. Zgornji del se je tesno prilegal telesu. Pričesko pa so si naredile takole: lase so si razdelile po sredini glave, z njimi prekrile ušesa in jih spele zadaj v figo. Takšno podobo imajo balerine v romantičnih baletih še danes. Balet se je razvijal naprej in v začetku 20. stoletja so gibi postajali drznejši, zato so balerine začele nositi krajše tutuje, ki so bili narejeni prav tako iz lahke tkanine, ki pa je bila v več plasteh. Tak kostum je njihove gibe še bolj poudaril. V istem stoletju je balet dosegel višji nivo. Ne samo, da se je v tem času prva balerina povzpela na konice prstov in s tem izgledala višja, veličastnejša, vendar je poleg tega s tem gledalce osupnila in balet je postal vedno bolj iskan. V 20. st. so začeli balet deliti na romantični in klasični. Med njima ni velikih razlik, klasični balet ima le nekoliko drznejše in zahtevnejše korake kot romantični balet. Proti koncu 19. stoletja so se baletne zgodbe začele izpopolnjevati. Zgodba je bila skozi ples predstavljena za enega plesalca - to je solo, ples za dva - to se pravi pas de deux, ter za majhne in velike skupine baletnega zbora. Kasneje se je oblikoval tudi Moderni balet, ki pa pogosto nima zgodbe, saj jo nadomeščajo občutja in razpoloženje.
Prve baletne predstave v Sloveniji so se zgodile v 18. st., ko so sem prišle italijanske in nemške potujoče operne družine. Takrat so se začele vrstiti prve baletne predstave. Ljudje so balet sprejeli, saj so v Deželnem gledališču od leta 1892 začeli zaposlovati tudi prve tuje plesalke za svoje predstave. V času delovanja dramatičnih društev so v Ljubljani in drugod po Sloveniji izvajali plesne vložke v ljudskih igrah s petjem in plesom, v operah in operetah. V njih so nastopali plesalci igralci. Prvo slovensko baletno pantomimo Možiček avtorja J. Ipavca, so izvajali 1912. leta v Ljubljani in Celju. Prvi poklicni baletni ansambel je bil ustanovljen leta 1918 v ljubljanski Operi, kar je bilo med prvimi v kraljevini SHS. Po letu 1945 je bil baletni ansambel osnovan tudi v Mariboru. Že od ustanovitve dalje je balet postal enakovreden oblikovalec slovenske gledališke kulture.
Danes poznamo več vrst baletov, najpogostejši so jazz balet, klasični balet, romantični balet, moderni balet. Namen jazz baleta je združiti osnovne elemente jazza (muzikalnost, ustvarjalnost, lahkotno gibanje, čustvenost ...) in tehnike (na podlagi sodobnih tehnik in klasičnega baleta). Predvsem pa gre za razvijanje osebne interpretacije in izražanja. To je ples, ki pomeni veselje in zabavo...