Predstavili so knjigo „Divje sadne vrste na domačem vrtu“; V navidez neuglednih jagodah aronije, jerebike in drugih se skriva veliko bogastvo okusov in zdravilnih učinkov; Zdrav kot dren! V prostorih Pomurskega sejmišča v Gornji Radgoni, sta domačina, hči in oče, Katja in Milko Krajnc, skupaj z založnikom Andrejem Golobom (Kmetijska založba d.o.o.), širši javnosti prvič predstavila svoj novi »izdelek«, ki bo gotovo našel prostor pri marsikateremu ljubitelju izdelovalcu takšnih in drugačnih pijač, napitkov, marmelad in drugih pripravkov, predvsem iz »divje surovine«. Enako bodo na svoje prišli tudi ljubitelji različnih divjih sadnih vrst. Potem ko sta pred časom napisala knjigo »Žlahtni bezeg«, pozneje pa prevedla in priredila knjigo nemškega pisatelja in poznavalca Walterja Gaigga: »Oplemenitena žganja – likerji in zeliščna vina«, sta sedaj podobno priredila in prevedla knjigo: Divje sadne vrste na domačem vrtu (Wildobst im eigenen Garten), avstrijskega avtorja Helmuta Pirca. To je tretji tovrstni strokovni izdelek sadjarskih strokovnjakov Katje (knjigo je tudi lektorirala) in Milka Krajnca, ki jih je založila Kmetijska založba d.o.o. iz Slovenj Gradca
Knjiga Divje sadne vrste na domačem vrtu, katera je opremljena tudi s tridesetimi zanimivimi recepti, obdeluje predvsem: velika drevesa (žlahtni kostanj, ginko), srednje velika drevesa (številne vrste jerebik, brek, mokovec, skorš, čremsa, bela murva, divja hruška, šipkova hruška), veliki grmi in nizka drevesa (shepherdia, kobulasta oljčica, številne vrste šmarnih hrušic, smokva, leska, mirabolana, dren, nešplja, asimina ali paupau, navadni rakitovec, črni bezeg, glog, divje in okrasne jablane), Srednje veliki grmi (aronija, navadni češmin, divja robida, malina, različne robide, ribez, kosmulja, kitajska češnja, majska jagoa, kosteničevje, šipek, japonska kutina, črni trn, navadni brin); Majhni in pritlikavi grmi (mahonija, različne borovnice, brusnice, gozdne jagode); Vzpenjavke (akebija, kitajski in mini kivi, kitajska shizandra) ter druge rastline z užitnimi plodovi (trolistna citrona).
Že pred stoletji so na starih kmečkih vrtovih ljudje gojili divje sadne vrste, kot so nešplje, bezeg, črni trn, jerebike, šipek ipd. S preusmeritvijo, razvojem in intenziviranjem kmetijstva pa so te stare vrste izginile v pozabo in skoraj izginile iz kmečkih vrtov in sadovnjakov. Sedaj se ljudje znova začenjamo zavedati pomena raznolikosti po okusu enkratnih in tudi sicer povsem različnih sadnih vrst in njihovih zdravih ter dragocenih sestavin, ki jih je mogoče uživati sveže ali jih predelati in uporabiti na številne načine. Tako je zapisal avstrijski strokovnjak Helmut Pirc v uvodu svoje knjige Divje sadne vrste na domačem vrtu, Milko Kranjc je dodal, da je dandanes že težko ločiti med naravnimi, divjimi in med selekcioniranimi sadnimi vrstami. Posebno strokovnjaki v vzhodni Evropi so se že desetletja intenzivno ukvarjali s selekcijo in vzgojo teh drevnin in še sedaj lahko naletimo na sodobne vrste jerebik, ki so plod selekcijskega dela znamenitega ruskega strokovnjaka Mičurina. Krajnc je še posebej predstavil nekaj zanimivih vrst (jerebika, skorš, bela murva, čremsa, šmarna hrušica, ginko, dren, nešplja, navadni rakitovec, aronija, šipek...), ki uspevajo tudi pri nas, v naravi in v vrtovih, in ki jih ni težko najti. „V skrbi za zdravje ljudi uživamo vse več sadja. Tej usmeritvi porabnikov se je prilagodila tudi trgovina, ki ponuja vse več vrst sadja iz vseh koncev sveta. Ob tem pa smo skoraj pozabili na ponudbo sadja pred domačim pragom, ki nam j dajejo številne okrasne drevnine. Večino teh rastlin so poznali še naši bližnji predniki ter nabirali njihove plodove ali jih celo gojili kot sadne rastline. Še do nedavnega je tako domala ob svaki hiši rastel dren, iz katerega so pripravljali marmelade, kompote in druge shranke. Ta rastlina ima tudi zdravilne učinke, kar dokazuje tudi rek, ki se je ohranil vse do danes: Zdrav kot dren! Ob cestah in v parkih raste več vrst jerebike, katere plodovi so že iz pradavnine znani kot primerni za uživanje“, je med drugim menil upokojeni sadjarski strokovnjak Milko Krajnc.
Po njegovem prepričanju številne okrasne rastline dajejo po vsebnosti bogate plodove, ki jih lahko uporabimo v vsakdanji prehrani. Te rastline so večinoma znane tudi v ljudskem zdravilstvu, vse bolj pa po njih posega tudi farmacevtska industrija. „V našem okolju uspevajo številne okrasne rastline, ki lahko polepšajo okolico naših domov, lahko pa dajo privlačnejši videz tudi javnim nasadom in kulturni krajini. V knjigi so opisane le vrste okrasnih rastlin, ki nam poleg svoje lepote in privlačnosti ponujajo tudi slastne plodove. V navidez neuglednih jagodah aronije, jerebike in drugih se skriva veliko bogastvo okusov in zdravilnih učinkovin. V naših razmerah pogosto nimamo veliko prostora za nasade ter je zato še posebej pomemben pravi izbor rastlin, ki nam bodo polepšale okolje. Zato so v knjigi predstavljene okrasne rastline, ki so razporejene glede na velikost: velika drevesa, srednje velika drevesa, veliki grmi in nizka drevesa, srednje veliki grmi, majhni in pritlikavi grmi ter vzpenjavke. Opisano je tudi razmnoževanje in cepljenje divjih in redkih sadnih vrst. Na koncu je dodan še del z recepti, v katerem je opisana priprava jedi, pijač in shrankov iz plodov“, pravi Milko Krajnc, ki dodaja, da pozabljene sadne rastline imajo vse pomembnejšo vlogo tudi pri varstvu okolja. Pomagajo nam ohraniti raznolikost kulturne krajine ter jo s tem naredijo privlačnejšo za domačega in tujega gosta. Tako lahko slednji ob sprehajalni stezi spozna in poskusi domače drenulje, domači črni trn, šmarno hrušico, ob pogrnjeni mizi pa občudije in poskuša pijače in jedi iz plodov, ki jih je srečal in nabral na poti...
Prodajna cena knjige, ki so jo natisnili v 1000 izvodih, in ki je na 160 straneh opremljena s številnimi lepimi slikami, znaša 15,00 evrov.