Odprli so razstavo udeležencev 4. likovne kolonije Likovnega društva Gornja Radgona V galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona potekala otvoritev zanimive razstave del nastalih na likovni koloniji, ki jo je v avgustu letos, že četrto leto zapored organiziralo Likovno društvo Gornja Radgona. Udeleženci so tokrat ustvarjali v tehniki kolaža in asemblaža. Kot je ob otvoritvi razstave povedala predsednica društva, Eva Žula, so se likovniki s temi deli udeležili tudi tematskega natečaja za 8. regijsko razstavo odraslih likovnih ustvarjalcev na temo Kolaž. Natečaj je razpisal JSKD območna izpostava Maribor in Ruše. Strokovna žirija je izbrala 24 del in med njimi je bilo kar sedem kolažev, ki so jih ustvarili člani LD Gornja Radgona. »Mislim, da lahko naše sodelovanje na regijski razstavi v mariborski Galeriji Rotovž štejemo kot velik uspeh in s tem dokaz, da v našem društvu delamo dobro, kreativno in kvalitetno«, je povedala Eva Žula v nagovoru ob otvoritvi. Predstavila je tudi lično izdelan katalog, ki ga je ob tej priložnosti izdala Umetnostna galerija Maribor v katerem so navedeni avtorji ob fotografijah izbranih del. Katalog so si lahko maloštevilni obiskovalci po uradnem delu otvoritve razstave v avli kulturnega doma tudi ogledali.
Sicer pa je tema letošnje kolonije bila povezana z ekološko problematiko, ki postaja iz dneva v dan vse bolj očitna. Stranski produkt današnje potrošniško naravnane družbe je kopičenje odpadkov, ter s tem uničenje ekosistema, ki je ključnega pomena za naše bivanje. Neravnovesje, ki ga sproža posameznikova samozadostnost ter težnja po kopičenju materialnih dobrin, je kritični moment katerega posledice se čutijo tako v globalnem segrevanju zemlje kakor tudi v problematiki medsebojnih odnosov. „V likovnih tehnikah kolaža in asemblaže lahko ustrezno in provokativno interpretiramo pogled na ekološko problematiko v družbi. Z zbiranjem odpadkov in likovno artikulacijo slednjih, so udeleženci kolonije tvorili aktualni pejsaž, tihožitje oz. portret recikliranja. Preko umetniških del Kurta Schwittersa, Henria Matissa, Roberta Rauschenberga in nekaterih postmodernističnih avtorjev, so udeleženci kolonije, to so predvsem naši člani, spoznali konceptualno zasnovo tehnik kolaža in asemblaže ter njihov umetnostno zgodovinski vpliv in pomen. Z angažirano prakso likovne kolonije želimo ozasvestiti tako aktualne umetniške tokove, kot tudi sodobno brezbrižnost urbanega okolja. Tako je bil naš namen s tem projektom povezati umetniško prakso in okoljevarstvena prizadevanja v vzajemni dogodek, ki presega lokalno in deluje globalno“, pravi Eva Žula, ki dodaja, da razpisana tema kolonije ni omejevala ne vsebine ne sloga ustvarjanja. Ustvarjalci se se namreč lahko odločili za katerokoli temo (krajino, portret, žanrski prizor, tihožitje, povsem nepredmetno rešitev...), za kakršen koli slogovni izraz, za ploskovni ali prostorski način oblikovanja. Sodelovali pa so lahko z enim ali največ tremi med seboj vsebinsko ali oblikovno povezanimi deli.
Prizadevni radgonski likovni ustvarjalci sicer resnično velikokrat popestrijo kulturno dogajanje v domačem okolju. Ob mesečnih razstavah v kulturnem domu, so na ogled njihova dela tudi v Domu starejših občanov Gornja Radgona, v izložbah društvenih prostorov ter v Vinotoču Belak na Radenskem Vrhu. Zaslužijo si res vso pohvalo in dobrodošla bi bila večja podpora z udeležbo obiskovalcev na razstavah. Upajo pa tudi na večje razumevanje odgovornih občinskih struktur, saj so njihova prizadevanja pomemben prispevek h kulturni rasti okolja v katerem živimo.
KOLAŽ KOT LIKOVNA TEHNIKA Kolaž je likovna tehnika, pri kateri namesto običajnih slikarskih sredstev (barv in risbe) uporabimo barvni papir, ki ga lepimo na slikovno površino. Z izrezanim ali natrganim papirjem oblikujemo motiv in kompozicijo. Pri skulpturi namesto tradicionalnih kiparskih materialov uporabimo predmete ali dele predmetov in odpadni material. Iz teh materialov sestavljamo figuralne ali abstraktne motive. Tehnika kolaža zahteva stilizirane motive in figure in s tem ustvarjalca usmerja v likovno razmišljanje. Spodbuja ga, da se bolj posveča gradnji kompozicije kot posnemanju narave. Tehnika kolaža spodbuja imaginacijo in ustvarjalnost, saj ustvarjalec ne more preslikavati narave, ampak je prisiljen naravne motive oblikovati nanovo in na izviren način.
Tehnika kolaža nudi različne možnosti in pristope: kolažni papir lahko režemo, kar da izdelku trd in odločen značaj; kolažni papir lahko trgamo, kar da izdelku mehkobo in poetičnost; namesto kolažnega papirja lahko uporabimo katerikoli papir (ovojni, dekorativni, časopisni, tapete); uporabimo lahko tudi druge materiale: tkanine, filc, vrvice, furnir...; če uporabimo časopisni papir, lahko napisi, besede in črke tvorijo tudi vsebino; če uporabimo časopisni papir, lahko uporabimo tudi fotografijo kot motiv; kolaž lahko tudi dopolnimo z risbo ali kaj doslikamo, vendar ti elementi ne smejo prevladovati.
Kot nosilec (podlaga) lahko služi papir, karton, lepenka, platno, les, mora pa ustrezati uporabljenemu kolažnemu materialu (čim težje elemente lepimo, bolj čvrsta mora biti podlaga).