KAR 111 TRAMINCEV ZA 777 OBISKOVALCEV
- 23.08.2011
Negovski grad je drugič gostil druženje ob vinu, poeziji in glasbi „Salon traminca 2011, kjer je okrog 777 obiskovalcev lahko poskusilo natanko 111 žlahtnih tramincev in veliko kulinaričnih dobrot...
Predzadnji ponedeljek v letošnjem avgustu (22.8.) med 17. in 22. uro, je prenovljeni srednjeveški grad Negova pri Gornji Radgoni, bil priča dogodku, kakršnega še ni bilo v tem delu Slovenskih goric. V organizaciji Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Gornja Radgona (Kultprotur) in Hiše dišečega traminca Steyer, ter Mediaspeed.net, je namreč na sporedu bil II, Salon Traminca 2011, kjer se je obrnilo skorajda 800 (lani na prvem salonu jih je bilo nad 500) pravih ljubiteljev vrhunskih vin, poezije in glasbe. Vsi oni so lahko poskusili natanko 111 vzorcev žlahtnih tramincev iz Slovenije in tujine, zlasti sosednje Avstrije, pa Francije, Madžarske in Hrvaške, enako neštete kulinarične umetnine in zaščitene štajersko-prekmurske dobrote z vrhunskimi slovenskimi kuharji ob predstavitvi prof. dr. Janeza Bogataja.
Poleg kakšnih 60 vinarjev, ki so ponudili najboljše, kar premorejo njihove kleti, so za kulinarične dobrote skrbeli: Turistična kmetija »Pri Alenki“ Gornji Ivanjci; Domačija Firbas Cogetinci; Restavracija „Pri Florjanu“ Maribor, Hiša kulinarike Jezeršek Medvode; Šunkarna Kodila Markišavci; Košaki d.d. Maribor; Hotel Livada prestige in restavracija Prestige Terme 3000 Moravske Toplice; Restavracija „M“ Šmid Gornja Radgona; Rožmarin iz Maribora; Sirarna Čuš iz Orehove vasi, Turizem Lendava d.o.o...., Zraven je bil tudi sprehod skozi grajske sobane ob zgodbah iz preteklosti, pa dotik čarovnice Apolonije, nekakšne ikone in zaščitnice radgonskega turizma, vrhunskih vin in odlične kulinarike.
Vse skupaj je spremljala izbrana poezija in glasba, saj so zraven bili tudi: igralec Boris Ostan, pesnik Ivo Stropnik, pesniki in glasbeniki Jernej Dirnbek in Tone Kregar (MI2) ter Vlado Kreslin..., prireditev pa je začinil ognjeni spektakel. Poleg vrhunskih in nepozabnih užitkov, je vsak obiskovalec prejel katalog tramincev in unikaten kozarec. Organizatorji pa so izžrebanemu obiskovalcu nepozabnega dogodka v Negovi „Salon Traminec 2011“ podarili še oddih v Moravskih Toplicah. Sploh pa je dogodek v Negovi znova bil nekaj posebnega, in ga samo kaže nadaljevati, saj ljudje potrebujejo tovrtno vinsko – kulinarično – kulturno dogajanje...
Po prepričanju mnogih enologov in drugih vinskih strokovnjakov, je trata traminca – zlato v vinogradu, vino traminec v kozarcu pa kralj med vini. Traminec je manj razširjena sorta sorta. Po trenutnih podatkih (wikipedia.org) je s tramincem največ površin zasajenih v Franciji (2.600 hektarjev), od česa kar 2.500 ha v Alzaciji. Sledijo pa: ZDA (1.800 ha, od česa 700 ha v Oregonu); Nemčija (825); Avstrija (700); Avstralija (600); Italija (500); Južna Afrika (300); Slovenija (248), Nova Zelandija (210), Hrvaška (200) itd. V Sloveniji in Avstriji traminec povezujemo z vrtnico, v svetu pa z eksotičnim sadjem, še posebej z ličjem. Slovenski traminci so zlato rumene barve, Cvetica ali preprosto vonj je intenziven in zaznamo lahko široko paleto vonjav, kot so cvetovi divje vrtnice, klinčki, eksotično sadje od ogrumov do ličja, breskve. Temu sledi intenziven okus, ki daje vtis polnosti in bogastva arom. Za tramince je značilno, da imajo zaradi doseganja višje sladkorne stopnje ob trgatvi višji odstotek alkohola, na drugi strani pa je vsebnost kislin v primerjavi z drugimi sortami manjša.
„Pravijo, da je povsod lepo, ampak doma je najlepše... Po spoznaš šele takrat, ko pokukaš izza meja domovine. Prevzet od veličastnega prvega vtisa nato odkriješ, da se povsod ukvarjajo s podobnimi problemi tako v vinogradih kot tudi na trgu. Z upanjem naju je navdalo tudi dejstvo, da lahko v Sloveniji mirno gojimo tramince, ker se lahko s svojo kvaliteto in predvsem tipično traminčevo aromo postavijo na ogled, oz. pokušino celemu svetu. Trdno sva tudi prepričana o pravi poti takšnih prireditev kot je Salon Traminec, saj bomo s tem tudi sami pokazali spoštovanje do naših vin in navsezadnje tudi do tega, kaj zmorejo slovenska vinogradniška tla“, pravita univerzitetna diplomirana inženirja agronomije, Magda Leskovar Steyer in Danilo Steyer.
ZAKAJ SALON TRAMONEC?
Ob čudoviti prireditvi v Negovi, so se mnogi spraševali: Zakaj Salon traminec - druženje ob vinu, poeziji in glasbi? Klub Dišeči traminec – Hram vinske kulture je društvo, ki si prizadeva za dvigovanje in negovanje vinske tradicije in kulture pitja. Traminec je med sortami posebnež in skrajnež: ne raste povsod, zahteva svoje pogoje in veliko potrpljenja. Kot vino ga zaradi njegove specifične arome vzljubiš in uživaš v polnosti, ki jo ponuja. Skrivnost tramincev je v odkrivanju njegovega eksotičnega bogastva cvetice in arome. Je sorta in vino, ki je v slovenskem prostoru vezano na vsaj dva predsodka – kot vino za ženske in vino za sladice.
Izziv in cilj Salona traminec je v preseganju teh predsodkov, iskanju novega zornega kota za razumevanje in pokušanje tramincev ter uživanju v kulinaričnih umetninah iz Slovenije ob spremljavi poezije, glasbe in ognjene umetnosti. Poslanstvo Salona traminec je hkrati predstavitev in promocija Pomurske in Podravske regije, med kateri je dogodek tudi umeščen. Obe se ponašata z odličnimi vini, vrhunsko kulinariko, ki jo znajo ceniti tako domači kot tuji gostje, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, kamor spada tudi grad Negova. Salon traminec omogoča, da lepote in dobrote, ki jih ponujata Pomurje ter Podravje, spoznajo ljudje širom Slovenije in tujine.
Poleg kakšnih 60 vinarjev, ki so ponudili najboljše, kar premorejo njihove kleti, so za kulinarične dobrote skrbeli: Turistična kmetija »Pri Alenki“ Gornji Ivanjci; Domačija Firbas Cogetinci; Restavracija „Pri Florjanu“ Maribor, Hiša kulinarike Jezeršek Medvode; Šunkarna Kodila Markišavci; Košaki d.d. Maribor; Hotel Livada prestige in restavracija Prestige Terme 3000 Moravske Toplice; Restavracija „M“ Šmid Gornja Radgona; Rožmarin iz Maribora; Sirarna Čuš iz Orehove vasi, Turizem Lendava d.o.o...., Zraven je bil tudi sprehod skozi grajske sobane ob zgodbah iz preteklosti, pa dotik čarovnice Apolonije, nekakšne ikone in zaščitnice radgonskega turizma, vrhunskih vin in odlične kulinarike.
Vse skupaj je spremljala izbrana poezija in glasba, saj so zraven bili tudi: igralec Boris Ostan, pesnik Ivo Stropnik, pesniki in glasbeniki Jernej Dirnbek in Tone Kregar (MI2) ter Vlado Kreslin..., prireditev pa je začinil ognjeni spektakel. Poleg vrhunskih in nepozabnih užitkov, je vsak obiskovalec prejel katalog tramincev in unikaten kozarec. Organizatorji pa so izžrebanemu obiskovalcu nepozabnega dogodka v Negovi „Salon Traminec 2011“ podarili še oddih v Moravskih Toplicah. Sploh pa je dogodek v Negovi znova bil nekaj posebnega, in ga samo kaže nadaljevati, saj ljudje potrebujejo tovrtno vinsko – kulinarično – kulturno dogajanje...
Po prepričanju mnogih enologov in drugih vinskih strokovnjakov, je trata traminca – zlato v vinogradu, vino traminec v kozarcu pa kralj med vini. Traminec je manj razširjena sorta sorta. Po trenutnih podatkih (wikipedia.org) je s tramincem največ površin zasajenih v Franciji (2.600 hektarjev), od česa kar 2.500 ha v Alzaciji. Sledijo pa: ZDA (1.800 ha, od česa 700 ha v Oregonu); Nemčija (825); Avstrija (700); Avstralija (600); Italija (500); Južna Afrika (300); Slovenija (248), Nova Zelandija (210), Hrvaška (200) itd. V Sloveniji in Avstriji traminec povezujemo z vrtnico, v svetu pa z eksotičnim sadjem, še posebej z ličjem. Slovenski traminci so zlato rumene barve, Cvetica ali preprosto vonj je intenziven in zaznamo lahko široko paleto vonjav, kot so cvetovi divje vrtnice, klinčki, eksotično sadje od ogrumov do ličja, breskve. Temu sledi intenziven okus, ki daje vtis polnosti in bogastva arom. Za tramince je značilno, da imajo zaradi doseganja višje sladkorne stopnje ob trgatvi višji odstotek alkohola, na drugi strani pa je vsebnost kislin v primerjavi z drugimi sortami manjša.
„Pravijo, da je povsod lepo, ampak doma je najlepše... Po spoznaš šele takrat, ko pokukaš izza meja domovine. Prevzet od veličastnega prvega vtisa nato odkriješ, da se povsod ukvarjajo s podobnimi problemi tako v vinogradih kot tudi na trgu. Z upanjem naju je navdalo tudi dejstvo, da lahko v Sloveniji mirno gojimo tramince, ker se lahko s svojo kvaliteto in predvsem tipično traminčevo aromo postavijo na ogled, oz. pokušino celemu svetu. Trdno sva tudi prepričana o pravi poti takšnih prireditev kot je Salon Traminec, saj bomo s tem tudi sami pokazali spoštovanje do naših vin in navsezadnje tudi do tega, kaj zmorejo slovenska vinogradniška tla“, pravita univerzitetna diplomirana inženirja agronomije, Magda Leskovar Steyer in Danilo Steyer.
ZAKAJ SALON TRAMONEC?
Ob čudoviti prireditvi v Negovi, so se mnogi spraševali: Zakaj Salon traminec - druženje ob vinu, poeziji in glasbi? Klub Dišeči traminec – Hram vinske kulture je društvo, ki si prizadeva za dvigovanje in negovanje vinske tradicije in kulture pitja. Traminec je med sortami posebnež in skrajnež: ne raste povsod, zahteva svoje pogoje in veliko potrpljenja. Kot vino ga zaradi njegove specifične arome vzljubiš in uživaš v polnosti, ki jo ponuja. Skrivnost tramincev je v odkrivanju njegovega eksotičnega bogastva cvetice in arome. Je sorta in vino, ki je v slovenskem prostoru vezano na vsaj dva predsodka – kot vino za ženske in vino za sladice.
Izziv in cilj Salona traminec je v preseganju teh predsodkov, iskanju novega zornega kota za razumevanje in pokušanje tramincev ter uživanju v kulinaričnih umetninah iz Slovenije ob spremljavi poezije, glasbe in ognjene umetnosti. Poslanstvo Salona traminec je hkrati predstavitev in promocija Pomurske in Podravske regije, med kateri je dogodek tudi umeščen. Obe se ponašata z odličnimi vini, vrhunsko kulinariko, ki jo znajo ceniti tako domači kot tuji gostje, naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, kamor spada tudi grad Negova. Salon traminec omogoča, da lepote in dobrote, ki jih ponujata Pomurje ter Podravje, spoznajo ljudje širom Slovenije in tujine.
Zadnje novice
