Potem ko v Gornji Radgoni kar nekaj let ni bilo zanimive predstavitve kmečkih šeg, običajev in opravil, je konec minulega tedna le potekala tovrstna parada. Ob 50 jubileju Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma AGRA, z njim pa tudi Pomurskega sejma, je namreč ponovno zaživela Parada kmečkih šeg in opravil. V preteklih desetletjih je bilo organiziranih preko 15 tovrstnih parad kmečkih običajev, ki so bile nekakšen zaščitni znak sejma kmetijstva in živilstva v Gornji Radgoni. Tokrat je Parada kmečkih šeg in opravil potekala na dan otvoritve sejma AGRA, vse skupaj se je v spremstvu tisoče glave množice začelo zgodaj popoldan na Tratah v Gornji Radgoni. Iz Trat se je parada vila po Ciril Metodovi ulici, zavila na Panonsko ulico pri Gostišču Casa del Nono, nato pa mimo „Boraka“ na Mladinsko ulico in pri vhodu 1 (pri stadionu) vstopila na sejmišče. Tu so parado pričakali tudi slavnostni otvoritelj 50. Agre, predsednik države dr. Danilo Türk ter številni gostje in obiskovalci od blizu in daleč.
Odločitev Pomurskega sejma za izvedbo Parade kmečkih šeg in opravil je narekovalo dejstvo, da je ravno jubilejni, Mednarodni kmetijsko živilskim sejem AGRA v Gornji Radgoni, ki ga obeležuje prikaz najnovejših dosežkov na področju kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije, kjer je vse podkrepljeno z aktualnimi strokovnimi temami, hkrati pravo mesto, da se spomnimo, kako je potekal razvoj kmetijstva skozi čas, kako so v starih časih delali in nenazadnje kako so se tudi zabavali. V Pomurskem sejmu želijo, da se to izročilo ohranja med ljudmi in da se ob spoštovanju napredka in novega ceni tudi tradicija. Istočasno pa je to tudi priložnost, da se poveže in poveseli staro in mlado, ter da posamezni kraji in njihovi ljudje iz pokrajine ob Muri s svojo vedrino in nastopom obeležijo in predstavijo svoj kraj s prijaznim povabilom, da ga obiščemo.
Povabilu za udeležbo v letošnji Paradi kmečkih šeg in opravil se je odzvalo 11 skupin iz Slovenije in skupina iz sosednje Avstrije: Klub preleških babic – Ljutomer; Kulturno turistično društvo Sončnica – Pertoča; Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici; Turistično društvo Rogaševci; Turistično društvo Mala Nedelja- Radoslavci; Športno turistično društvo Mahovci; Etnološko kulturno društvo Künštni Prleki-Ljutomer; Kulturno etnografsko društvo Juršinci; Turistično društvo Kapela; Glasbeno turistično društvo Klapovüh-Benedikt; Kulturno umetniško društvo Budinci ter gostje iz Avstrije : Oldtimer Fänclub Radkersburg. Dvanajst skupin in preko 250 udeležencev, je na 22 vozovih ob spremljavi ljudskih godcev, folklornih skupin, citrarjev in harmonikarjev prikazovalo običaje, ki nekako zamirajo oz. tonejo v pozabo, kot so: »prešanje« – stiskanje jabolk na stari način, pokušanje jabolčnika in jabolk; ličkanje in luščenje koruze in ob zaključku pogostitev- »lükev«; prikaz mlina na veter kot priče, kako se je mlela koruza, pšenica, ajda…v preteklosti; prikaz žetve na stari način; mlatitev žita z mlatilnico in spravljanje slame v kopico; mletje zrnja – »bintmilin« ali vetrnjača s katero se čisti zrnje; prikaz peke kruha in kvasenice, ocvirkovice in še kaj; prikaz »šubgarekrosa« v povezavi z Nusovsko slatino; prikaz opravil v jesenskem in zimskem času; pranje perila, klepanje kose, ličkanje – kožuhanje; žganjekuha; pletenje košar; česanje perja; priprava »putra«; stari fotograf ; prikaz vinogradništva skozi čas; sadje za sadni kruh in priprava sadnega kruha in pokušina; kvašenje zelja; predstavitev Prleške Republike ipd.
Poleg po mestnih ulicah so posamezne skupine nastopale tudi po sejmišču s svojimi folklornimi in glasbenimi točkami ter drugimi predstavitvami. Tokratno povorko je spremljala tudi strokovna komisija v sestavi: Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota (predsednica), Stanka Dešnik iz Krajinskega parka Goričko, Alojz Slavič iz Pomurskega sejma in Milan Nekrep iz Občine Gornja Radgona. Odločitev komisije je, da je najboljšo predstavitev starih običajev pripravilo Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici (mlin na veter, v stilu od pluga do mize), drugo mesto je osvojilo Turistično društvo Mala Nedelja – Radoslavci, tretje pa Kulturno umetniško društvo Budinci. „Splošen vtis je, da je bila parada kvalitetna, kakovostna. Vsi predsedniki društev so dobili navodila, kaj upoštevati pri pripravi parade, česar so se držali in tudi spoštovali. Generalno gledano so imeli kvaliteten odnos do dediščine, pri prikazovanju kmečkih del. Največje napake se še vedno pojavljajo pri izbiri oblačil, noš. Glede na parade drugod je bila noša še dokaj dobra, vendar se še vedno pojavljajo takšne, ki niso primerne za delo. Perfektni pa so bili rekviziti. Izogibali so se plastiki, sama kvaliteta rekvizitov je bila zares dobra“, je podala zaključno oceno predsednica komisije Pšajdova.