Mladi fotograf je v radenskem Dosorju odprl enkratno razstavo umetniški fotografij na temo Konj Vse do 10. oktobra letos bo v prostorih doma starejših občanov Dosor v Radencih, na ogled nadvse zanimiva razstava mladega, 19 - letnega fotografa Bineta Šedivyja iz Gornje Radgone. Mladi fotograf je naredil zanimive posnetke na temo „Konji“, za katere je na otvoritvi strokovno oceno podal akademski slikar Jože Denko, o duši konja pa je spregovoril še en ljubitelj konj, znani veterinar Marko Nabergoj, dr. vet. med., ki je med drugim dejal, da je konj najbolj plemenita žival, ki človeka nikoli ne razočara, lahko se zgodil zgolj nasprotno, da človek zanemari žival. Ob otvoritvi razstave se je v domu starostnikov, kjer tudi sploh nenehno skrbijo za različne animacije in dogajanje, zbralo neverjetno veliko število obiskovalcev vseh starosti, za glasbene vložke pa je skrbela mlada Ajda Omahen, ki je na flavto zaigrala številne pesmi.
Avtor razstave Bine Šedivy je 19-letni fotograf, ki je fotografijo združil s konji in obratno. Njegova prva srečanja s konji in fotografskim objektivom segajo še v osnovnošolska leta, medtem ko je svojo ljubezen do fotografiranja še poglobil v času šolanja na Biotehniški šoli Rakičan, kjer je svoje fotografije tudi razstavil. Fotografije redno objavlja tudi v nekaterih revijah, z njimi pa sodeluje tudi na raznih natečajih in dosega vidne uspehe. O svoji ljubezni do fotografije in konj pa pravi: „Odkar vem zase, imam rad živali in naravo. Tako so me vzgajali doma. S konji sem prvič prišel v stik, ko sem bil star tri leta. Od takrat naprej sem menda govoril samo o konjih, sanjal samo o konjih, še risal sem samo konje. Počitnice na morju so se zaradi mene spremenile v počitnice na turistični kmetiji, s konji, seveda. Z družino smo se odpravljali na različne lokacije po Sloveniji, kjer je bilo možno jahati, pobožati ali vsaj videti konje. Na enem izmed teh izletov mi je mama prvič zaupala njen klasični fotoaparat. Takrat sem bil star devet let. Bil sem ponosen in vesel, da sem lahko "napolnil" cel film. Po tistem sem še fotografiral, ampak redko. Konje sem postavljal na prvo mesto. Popolnoma so me prevzeli, navdušenje nad njimi se je iz dneva v dan stopnjevalo. Šlo je tako daleč, da si doma nisem želel umivati rok, ker mi je bil všeč vonj njihove dlake na mojih dlaneh. Večino svojega otroštva sem torej preživel v hlevih, na pašnikih, za konjskimi revijami in knjigami“ ...
Tako rekoč se je s fotografijo začel ukvarjati vzporedno s konji, ki so še zmeraj njegov "glavni" motiv, čeprav rad fotografira tudi ljudi, naravo, druge živali... Fotografiranje mu pomeni podobno kot konji - zadovoljstvo, nekaj, kar ga izpolnjuje. Oboje ima rad, ker mu omogoča izraziti sebe na popolnoma svoj način. „Pred nami je razstava, ki jo je zaznamoval ljubiteljski fotograf Bine Šedivy s svojimi pogledi na fotografijo kot na medij, ki je močan dejavnik v umetnosti 21. stoletja. Fotografija je dandanes dostopna skoraj vsakomur, vendar nam razmišljanja o njej kot o umetnosti dajo vednost, da v množici vedno obstaja delček, ki izstopa iz vsakdanjosti. Dandanes nam moderna tehnologija omogoča, da se lahko v fotografiji udejstvuje marsikdo, vendar je za fotografskim objektivom ustvarjalec podvržen likovnim pravilom, ki so prisotna tudi v slikarstvu. Bine Šedivy črpa elemente svojega fotografskega ustvarjanja z čutno zaznavo okolja, ki ga obdaja, in mu ustvarja vsakdan, veselje, resnobo, predvsem pa obdobje, kjer človek največ raziskuje prav samega sebe. Vsebina, ki je skoraj vedno prisotna pri njegovem ustvarjanju je odkrita, še nezlagana, nežna, mehka, vendar v očeh umetnika, ki se mora ločiti od otroštva, osnovnošolskega objema, srednješolske vizije in postati tisto, kar večkrat rečemo odločen, stabilen, samozavesten, odrasel človek. Fotografije, ki nastajajo, kot plod njegovega izraza, se navezujejo v največ primerih na motiv konja, kot njegovega sopotnika, prijatelja in še bi lahko naštevali. Mehke linije, eleganca, proporc vse to so elementi, ki so prisotni v tem motivu, vendar le-te niso dovolj za njegovo percepcijo. Za samim izrazom mora stati mirna roka, ostrina očesa in kar je najpomembneje, likovni elementi, ki se sestavljajo v delčku možganov v zaznavno govorico. Od nekdaj gledamo fotografijo tudi s tehnične strani, saj nam je stoletni razvoj prinesel številne spremembe. Digitalna fotografija nam omogoča masovno izražanje, eksperimentiranje, softverske popravke, torej ima določene prednosti in slabosti. Ena od slabosti je, da se pojavi na svetovnem spletu tolikšna masa fotografij, da je pri listanju le-teh gledalcu težko ločiti plevel od zrna. Ko sem si nazadnje ogledal nekaj internetnih strani, kjer je prisoten Bine Šedivy sem zaznal, da se le tega problema dobro zaveda“, je o razstavi dejal akademski slikar Jože Denko.
Na začetku poti vsakega ustvarjalca so dvomi o svojem ustvarjanju, vendar se vsakdo mora spoprijeti s tem, da je fotografska ustvarjalnost namenjena gledalcu in tudi njegovemu mnenju. „Upamo lahko, da bo Bine osredotočil svojo ustvarjalnost lahko tudi na druga področja fotografskega ustvarjanja ter poizkušal svoj fotografski izraz prenesti v druge smeri izražanja. Ker je to njegova prva razstava, lahko le upamo, da bo nadaljeval smernice dobrega izraza, kvalitetnega razmišljanj ter tehnično in likovno dovršenega fotografskega dela“, je še ocenil Denko.