Ugledni slovenski akademski slikar ob kulturnem prazniku v Galeriji Rrrudolf v Mariboru Kulturno društvo Štajerska skupnost Maribor, ob pomoči Zveze kulturnih društev Maribor in Javnega sklada za kulturne dejavnosti OI Maribor, v počastitev letošnjega kulturnega praznika, pripravlja v Mariboru izjemno likovno razstavo. V Galeriji RRRUDOLF, Vojašniški trg 12, v Mariboru, bo namreč na ogled razstava akademskega slikarja Lojzeta Logarja. Odprtje razstave, ki bo gotovo pritegnila veliko pozornost, bo na sam kulturni praznik, v ponedeljek, 8.2.2010 ob 18.00, razstava pa bo odprta do četrtka, 18.2.2010.
Na slovenski in evropski likovni sceni se je pred petdesetimi leti pojavilo in se do sedaj zadržalo ime Lojzeta Logarja znanega in nedosegljivega slovenskega umetnika. Lojze Logar, eden najbolj znanih slovenskih akademskih slikarjev, trenutno živi in ustvarja v Ljubljani, kjer dela na Akademiji za likovno umetnost kot profesor za grafiko in slikarstvo. Rojen pa je bil 30. julija 1944 v Mežici. Leta 1968 je končal Akademijo v Ljubljani, leta 1970 pa specialko za grafiko pri znanih profesorjih Riku Debenjaku in Marku Pogačniku. Leta 1974 je bil štipendist DAAD v Zahodnem Berlinu, kjer je študiral pri profesorju Engelmanu. Svoje samostojne razstave, več kot tisoč jih je, je imel na vseh petih kontinentih. Njegova opredelitev za slikarstvo je nastala spontano še v otroških letih, mogoče celo pred desetim letom in do sedaj ni uplahnila, pa tudi ne bo, ker ni Logarja brez slikarstva, pa tudi slikarstva brez Logarja ne. Že takrat je bila njegova slikarska in grafična tehnika pripeljana do popolnosti, njegova dela pa prinašajo inovacije v uporabljanju barve pri sodobni serigrafiji. Njegova umetnost je izrazito miselno usmerjena, refleksivna, njen pomen je v vzpostavljanju osebnega odnosa. Intenziven kolorit, utemeljen z naglašenimi kontrasti, vnaša v Logarjeve slike čutni naboj, potenciran z vmesno sugerirano aluzivnostjo. Njegovi slikarski koncepti se ves čas gibljejo na robu možnih odreditev, prehajajoč iz sfere potencialnega, mimetičkega v čisto znakovnost in nasprotno. Način branja slik je odvisen od načina investiranja lastnega pogleda v videno in vidljivo. Iz oblike v obliko, iz barve v barvo, iz ene vizualne napetosti v drugo. Iz končnosti v odprtost, se neprestano soočamo z nemožnostjo reči, da jih prepričljivo predstavimo in to je tisto logarjevsko v vsem tem.
Kot pravi Rade Bakračević, predsednik KD Štajerska skupnost, sicer pa novinar in publicist, je Lojze Logar nesporno ena najizrazitejših osebnosti srednje slikarske generacije, ki je nenavadno hitro ujela umetniške tokove konca šestdesetih let in se prepričljivo predstavila, tako slovenski, kot tudi evropski javnosti. Srečanja z njegovimi umetniškimi deli predstavljajo srečanja z najaktualnejšo problematiko našega časa. Logar se več kot štiri desetletja nahaja v samem vrhu slovenske in evropske likovne umetnosti; kot slikar in kot grafik. Vse, kar je dosegel, je dosegel samo zahvaljujoč svojemu talentu, ki meji na genialnost, pa tudi s prav tako dobro znanim temperamentom...