Občina Ljutomer podelila tri „kulturna“ Miklošičeva priznanja Ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika so v Domu kulture v Ljutomeru podelili Miklošičeva priznanja, ki so jih letos prejeli Milan Kreft iz Ljutomera, Danica Potrč iz Iljaševcev in etnološko kulturno društvo Künštni Prleki. Miklošičeve nagrade tokrat niso podelili. Slavnostna govornica na osrednji prireditvi s podelitvijo priznanj, je bila Mira Rebernik Žižek, ki je lanskoletna dobitnica Miklošičeve nagrade, prisotne pa je pozdravil tudi ljutomerski župan ter poslanec DZ Franc Jurša. Mira Rebernik Žižek je lokalnim politikom med drugim odkrito povedala, da premalo sredstev namenjajo za kulturo in se do kulture obnašajo preveč mačehovsko. Svoj nagovor, za katerega jo je večina prisotnih nagradila z aplavzom, je slavnostna govornica končala z besedami Franceta Prešerna: »Le čevlje sodi naj Kopitar«.
Na zanimivi prireditvi, katero je povezovala Mateja Štabuc, so za kulturni program poskrbeli: operni pevec Juan Vasle (basbariton), Jelena Boljubaš (klavir) in Ljutomerski oktet Kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer. Seveda so se priznanj razveselili vsi dobitniki, še posebej prisotni člani „Künštnih Prlekov“, ki so ponosni na svoje delo, saj želijo predvsem ohraniti domače običaje in kulturno dediščino, katera je še ostala. Zapustiti želijo bogastvo katero daje pravo identiteto prleškemu narodu... „Šesti svečan leta 2009 bode nan fsen Künštnin Prlekon osta za večno v lepen spomini. Opčina Lotmerk nan je za naše zasluge pri ohranjaji običajof in širjeje naše kulturne dediščine, podelila Miklošičovo priznanje. Pepek je po prejetji priznanja v imeni Künštnih Prlekof obeča fsen Prlekon, ka bode nan dalo toto priznanje še več vole do dela in ka bomo se zej še bole trüdili celemi sveti pokozati lepote Prlekije, jene dobre lidi, naše navode in običaje. Za fse bodoče rodove, keri bodo prišli za nami bomo za večno sronili našo lepo Prleščino, pret kak bode pozablena in pret kak de jo prekrija proh zgodovine. Prleki smo veseli in lüšni lidje, keri se trüdimo vesolni Sloveniji in celemi sveti pokozati, ka tü, f toti naši lepi Prlekiji, živimo lidje dobre vole in odprtega srco, keri dosti toga znomo, dosti momo in smo fse to priprovleni tolati z fsakšin človekon, keri f srci dobro misli. Spoštüvlemo naše prednike in smo ponosni na jihovo delo, stvaritve visoko šolanih lidi, tak kak tüdi fčistar navodnih lidi in jihovo globoko živlensko modrost, kera nan kože provo pot. Joko radi se spomijamo, kak je negda bilo in kak je zglednolo preprosto živleje lidi na toten faločki skope slovenske zemle. Spomijamo se, kej so Prleki delali, kak so se veselili in se radi meli, kaše so bile store prleške šege no navode, kak so klübüvali oblosti, refčini in fčosik joko mühasti narovi, kero so tüdi zavolo toga spoštovali in so z joj živeli in dihali. Fse tote naše spomine in našo prleško narečje čemo Künštni Prleki s filmskoj kameroj doj vzeti in jih tak obvarüvati pret ten, ka bi cejt zabrisa slidi za jimi. Za našo deco in fse bodoče rodove čemo sroniti živo sliko Prlekije in provo domočo besedo prleškega človeka. Obenen pa bode tota slika zanesla ime in lepote Prlekije po celen sveti. Künštni Prleki se malo za hec, malo pa tüdi za resen, sprovimo k fsakšemi deli. V fsakši naši pripovedi je fpletena naša bogata preteklost, lübezen do Prlekije, ljudska modrost in znejdlivost. Naše oddaje so naprovlene preprosto, brez nekših visoko letečih imen in strokovjokof. So pa delane s srcon in glih zavolo toga mojo f sebi tisto nekej več. Mojo f sebi eno pozitivno energijo, kera nas vleče napre in nan dovle moč in nove idej“, nam je nagrajence Künštne Prleke v pristni prleščini predstavil Roman Marič – Pepek z brega.