MILAN KLEMENČIČ PREDSTAVLJA DESETDNEVNO VOJNO
V okviru obeleževanja letošnjega dneva državnosti – 25. junija, se bo v Gornji Radgoni zvrstilo kar nekaj takšnih in drugačnih prireditev. In eden osrednjih ...
Odprta zanimiva razstava fotografij
Fotografiral je med 2. svetovno ter osamosvojitveno vojno
V okviru obeleževanja letošnjega dneva državnosti – 25. junija, se bo v Gornji Radgoni zvrstilo kar nekaj takšnih in drugačnih prireditev. In eden osrednjih dogodkov je gotovo fotografska razstava Milana Klemenčiča, katero so konec minulega tedna odprli v (tudi z zunanje strani) galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona. Starosta med pomurskimi fotografi in hkrati eden najbolj plodnih „lovcev v objektiv“, Milan Klemenčič je namreč skozi fotografski objektiv spremljal tudi dogajanje v Gornji Radgoni v 10-dnevni vojni za Slovenijo, pred sedemnajstimi leti. In takrat je nastalo več sto fotografij, ki predstavljajo dogajanje v Gornji Radgoni, zlasti ob nekdanjem mejnem prehodu, kjer so takrat bili vojaki JLA, potem uničene objekte v mestu, še zlasti cerkev sv. Petra in še marsikaj drugega. Razstava je tudi nekakšna kronika dogajanja, saj se začne s prihodom Popova in njegove enote v Gornjo Radgono, nadaljuje z dogajanji med obstreljevanjem in razaranjem, ter se zaključi z obnovo porušenih objektov, uničenega cerkvenega stolpa, z obiski mnogih najvišjih slovenskih in jugoslovanskih politikov.
Razstavo Klemenčičevih fotografij, lahko obiskovalci vidijo skozi umetniško instalacijo Karoline in Monike Erjavec, in sicer do konca julija. Celotna razstava obuja spomine, in glede na to, da je na kakovostnih izdelkih tudi veliko ljudi, se bo marsikdo našel razstavljenih fotografijah. Sam avtor je ob otvoritvi med drugim dejal, da so „Radgončani zelo intenzivno sodelovali v dogajanjih konec junija in v začetku julija 1991. Hudo je, kar se je zgodilo, toda če se je že, potem je dobro, da je ostalo na fotografijah“. Milan Klemenčič je tudi priznal, da je bilo nevarno, in tudi strah ga je bilo, toda če si želel kaj postoriti si se moral malo izpostaviti. Posebej ga je prizadelo, ko je že prvi dan, ob prihodu JLA bil ubit fotografski kolega Svetina. Ob otvoritvi razstave je prisotne pozdravil tudi radgonski župan Anton Kampuš, ki je med drugim čestital Klemenčiču za enkratno razstavo, avtorja pa je še posebej predstavil zgodovinar, dr. Ivan Rihtarič, ki je v kratkem orisal tudi dogodke iz leta 1991.
Avtor razstave Milan Klemenčič se je leta 1926 rodil kot droban, svetlolas otrok že 4-članski družini. Radoveden, vedoželjen in nemiren, vse od ranih nog, je vedno bil tam, kjer se je kaj dogajalo, vedno v centru dogajanja. Očitno mu je bila fotografija kot hobi kar usojena, saj je že kot 11-letni deček zadel na tomboli pred Sokolskim domom v Gornji Radgoni (danes Gasilski dom), svoj prvi fotoaparat. Takrat je bil to eden glavnih, pravzaprav drugi dobitek na tomboli, takoj za dvokolesom. "Nad nagrado sem bil tako navdušen, da sem nemudoma stekel proti domu, po poti padel na makadamski cesti, a ker sem fotoaparat, kot pomembno trofejo držal visoko nad glavo, ga nisem poškodoval. Prve instrukcije iz fotografije mi je dajal takratni poklicni fotograf, gospod Bračko iz Radencev, prvo pomembnejšo fotografijo sem posnel ob otvoritvi novega mostu čez Muro pri Petanjcih, ki jo je s svojo prisotnostjo počastil takratni ban, dr. Marko Natlačen, fotografijo pa je objavil takratni dnevnik Jutro. Šestega aprila 1941. leta sem naredil posnetek ob okupaciji bivše Jugoslavije, ko so nemške čete v samo polurnem boju zasedle Gornjo Radgono. Med vojno so nastali številni posnetki sošolk in sošolcev, najprej na meščanski šoli na današnjem gradu in pozneje, vse do jeseni leta 1944 na gospodarski soli, ki sem jo obiskoval v avstrijski Radgoni", se spominja Milan Klemenčič svoje mladosti.
Tuđi čas po osvoboditvi je bil poln zanimivih dogodkov. Klemenčič se je udeležil se mladinskih delovnih akcij, gradnje železniške proge Šamac-Sarajevo, v današnji Bosni ter Dutovlje-Borovnica. Ob redni zaposlitvi (Radenska) je s svojim fotoaparatom spremljal vse pomembnejše dogodke na področju bivšega okraja Radgona in tudi širše. "Udeležil sem se vseh prireditev Pomurskega sejma v Gornji Radgoni in nisem zamudil nobene otvoritve, prav tako sem posnel vse okronane Slovenske vinske kraljice, širom po Sloveniji. Srečeval in fotografiral sem takratne ministre, poslovneže in razstavljalce, vse predsednike vlad in seveda tudi predsednika Tita, na obeh njegovih obiskih Radgone in Radencev. Med enega pomembnejših dogodkov prav gotovo štejem Titovo prisotnost na otvoritvi obstoječega mostu med Radgono in Radkersburgom, ki ga je slovesno odprl ob pomoči takratnega avstrijskega premiera, dr. Franza Jonasa, 12. oktobra 1969. Prvič sem bil uradno akreditiran kot fotoreporter leta 1984 na Olimpijskih igrah v Sarajevu, kjer sem posnel tudi podelitev srebrne medalje Juretu Franku, poslikal pa sem tudi švedski kraljevi par Gustava XVI in kraljico Silvijo. Vse živlejnje sem veliko potoval in s slovenskimi vinarji obiskal Grčijo, Malto in Tunis. Od leta 1970 sem občasno spremljal skakalne tekme v Planici, predvsem v času vzpona mlađega Primoža Peterke. Moj fotoaparat je ovekovečil podpis pobratenja Murske Sobote in Ingolstadta v Nemčiji, kar nekajkrat sem se udeležil deželne razstave v Ingostadtu (MIBA) ipd", je svoje plodno življenje v kratkem predstavil "upokojeni" fotograf Milan Klemenčič.
Kljub letom (krepko nad 80) pa Milan Klemenčič še zdaleč ne namerava fotografski aparat obesiti o klin. Še več, vedno pogosteje ga lahko vidimi tudi "v luftu", ko slika z zmaja, balona, iz helikopterja ali letala...