Podobno kot praktično po vseh krajih na severovzhodu države, je tudi na skrajnjem zahodu Pomurja, v Apaški dolini, znova potekalo enkratno pustovanje, ki je pritegnilo na desetine majhnih in odraslih mask. Na svoje so najprej prišli najmlajši, nato pa v večernem času še tisti drugi, ki so se, kljub kriznim časom in socialni stiski, želeli nekoliko poveseliti. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline, je namreč potekalo zanimivo pustno rajanje „Maškarada 2014“. Vse skupaj se je že zgodaj popoldan začelo ob Gasilskem domu Podgorje, kjer so se najprej zbrali otroci in njihovi spremljevalci, pozneje pa vsi ostali. Prišel so na desetine takšnih in drugačnih mask, pa ne le iz cele Apaške doline temveč ter tudi iz drugih krajev, tako s slovenske kot sosednje, avstrijske strani. Večja skupina mask pa je prišla celo iz Sladkega Vrha ter iz ostalih krajev iz občin Šentilj in Sveta Ana.
Po zbiranju mask se je pustna parada sicer najprej podala iz Podgorja proti TRC Zg. Konjišče in potem skozi Vratjo vas, nazaj do gasilskega doma Podgorje, kjer so se razigrale najmanjše maškare. Najmlajšim maskam so podelili tudi nagrade in jih pogostili, vrhunec dogajanja pa je bil v večernem času, ko je za prijetno vzdušje poskrbel Jože-one man band. Najbolj izvirne in najlepše maske pa so še posebej nagradili. In ob vsem videnem in doživetem so zasluženo žarele oči neutrudne predsednice TD Čemaž Marija Krstič, ki je s prijatelji iz društva ter družinskimi člani veliko garala, a se je na koncu izplačalo...
PUST JE ZA SLOVENCE POSEBEN DOGODEK
Izmed vseh takšnih in drugačnih praznovanj, ki jih častimo, sodi gotovo “šegasti” pust med tiste, ki jih ljudje še posebej spoštujejo. In veliko je logičnih dokazov, da bi moral biti prvi novoletni mesec marec. V rimskih časih je bil februar dvanajsti mesec, saj je to bil mesec očiščevalnih obredov, kar bi danes lahko primerjali s postom, značilnim za čas po pustu. Namen teh obredov je bil stopiti v novo leto čist. To je vodilo v marčevsko veseljačenje. Mi smo novo leto premaknili v januar, ohranili pa smo tedanje novoletno praznovanje, ki se nam danes kaže v pustnih norčijah. Vse novo leto je odvisno od tega, kakšen bo ta dan. Proslavimo ga z obilo pijače in jedače. Plesi in ženitovanja, splošno rajanje, vse to je čas pusta. “Ob pustu so zrele neveste, ob postu pa preste”, pravi slovenski pregovor.
Ob novem letu je treba s starim pomesti. Zato na Slovenskem ob pustu vežejo brezove metle. Najstarejša podoba maskiranca, kar jih poznamo, je verjetno dvajset tisoč let stari čarovnik, naslikan na skalno steno v jami Trois Freres. Drugo šemsko obdobje je pust, ki je premični praznik, le da je glavni pustni dan vedno določen: to je pustni torek. Pravi pustni dnevi so pustna nedelja, ponedeljek in torek, sobota pa je moderni dodatek. Konec pusta je pepelična sreda, ki je vedno štirideset dni pred velikonočno nedeljo. Kdaj je bil uveden štiridesetdnevni post, v zahodni Cerkvi ni znano. Ker je bil post zelo strog, je razumljivo, da so ljudje hoteli poprej poveseljačiti in si zraven privoščiti še obilo jedače in pijače. Pustna požrešna razbrzdanost se je prevesila v post in pokoro. Post ne pomeni samo očiščevalnega procesa, ampak tudi žrtvovanje materialnega duhovnemu. Žrtev pomeni že sama beseda pust; izraz je v slovenščini okrnjen, moral bi se glasiti: pusti meso!
V romanskih deželah je v glavnem obveljal italijanski karneval iz latinskega carnem levare, pustiti meso. Besedo karneval uporabljamo v več pomenih. Karneval je lahko predpustni čas. Z njim označujemo tudi splošno vse, kar sodi k pustovanju: maskiranje, gostije, plese v maskah, sprevode z vozovi in maskiranimi skupinami in vse to se je razširilo po svetu. V Sloveniji se je ohranilo najmanj 150 tradicionalnih mask iz starega šemskega izročila. Naš pust je torej mnogoplasten pojav in z njim v zvezi je veliko šeg, navad, verovanj, prerokovanj, rekov, pesmi in jedil. Našemljenci ne nastopajo le v pustnem času. V nepustnem času nastopajo zgornjedolinski bohinjski otepovci (26. in 31. decembra), ki so edini predstavniki manističnih našemljevcev pri nas, na svete kralje pa koledujejo našemljeni kraljitarji. Šeme nastopajo pri nas še ob ženitvovanjih, pri kolinah in drugod pri raznih kmečkih opravilih. Kurent postaja nekakšna folklorna maskota nove slovenske države. Kurentovanje se je spremenilo v komercialno folklorno prireditev z imenom ptujsko kurentovanje...