Naj se nikoli ne ponovi, a tudi ne pozabi!

V Kobilju so odprli gostujočo razstavo Muzeja slovenske policije, Vojna za samostojno Slovenijo 1991, ki bo na ogled do 15. februarja.
Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje, Muzej slovenske policije, Policijska uprava Murska Sobota in OŠ Kobilje, so v omenjeni šoli pripravili poseben dogodek, kjer so med drugim odprli izjemno aktualno, fotografsko gostujočo razstavo Muzeja slovenske policije “Vojna za samostojno Slovenijo 1991”. Na ogled je do 15. februarja zanimiva in hkrati žalostna razstava povezana z novejšo slovensko zgodovino in zadnjo vojno za Slovenijo katero so poimenovali „Človeka nikar...“. Ob ogledu razstave, lahko v sliki, besedi in ob originalnih posnetkih podoživimo dogodke, ki so se odvijali po celotni Sloveniji s poudarkom na aktivnostih slovenske policije in maneverske strukture in na aktivnostih teritorialne obrambe od Ormoža, Ljutomera do Radencev in Gornje Radgone, ter v Prekmurju, z motom »Nikoli več«.

Gre za razstavo, ki je vsako leto postavljena drugje po Pomurju, tokrat pa je v Kobilju, kjer so se odprtja udeležili: Drago Ribaš, predsednik policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje; Milan Osterc, predsednik pododbora Sever na PP Lendava; Biserka Debeljak, upokojena kustosinja Muzeja slovenske policije; Franc Lutar, član UO društva in veteran vojne za Slovenijo; Marjan Kardinar, župan občine Dobrovnik, Bojan Gavrič, veteran in podžupan občine Dobrovnik, in Robert Ščap, župan občine Kobilje. Ravnateljica kobiljske šole Ludvika Gjerek je s sodelavci in otroci pripravila krajši kulturni program, hkrati je zahvalila vsem, ki so pomagali pripraviti tako aktualno razstavo, saj se je enako kot vsi prisotni zavedala, da je mladim potrebno predstaviti dogajanje iz naše bližnje zgodovine.

Na odprtju razstave, kjer so poudarili, da naj se dogodki iz leta 1991 nikoli ne ponovijo, a tudi ne pozabijo, sta pozdravila tudi župan občine Kobilje Robert Ščap, in predsednik policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje, Drago Ribaš, kjer je dejal, da je namen razstave prenesti spomin na osamosvojitvene dogodke na mlajše rodove, rojene v že samostojni Sloveniji. Predsednika pododbora PP Lendava društva Sever, Milana Osterc, ki je zahval tudi veteranom in veterankam iz pododborov Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer, ki so obiskali otvoritev razstave, je predstavil dogodke izpred 28 let na območju sedanje občine Kobilje in sosednje občine Dobrovnik. Poudaril je, da je potrebno s temi razstavami nadaljevati in da so udeleženci osamosvojitvene vojne za Slovenije varuhi dejanskih dogodkov, katere nekateri še danes želijo spreminjati in potvarjati. Ne le odrasli temveč tudi otroci so z veseljem prisluhnili dejstvom, enako kot tudi mag. Biserki Debeljak, upokojeni kustosinji Policijskega muzeja, ki je predstavila in odprla razstavo Otrokom in vsem prisotnim je na izčrpen način predstavila ne le dogajanje temveč tudi nastanek fotografij za razstavo, katero je pripravila prav ona.

Razstava, na kateri so poleg veliko predstavljenega tekstovnega in fotografskega gradiva povezanega z dogodki iz let 1990 in 1991, žal tudi fotografije šestih policistov, ki so padli v osamosvojitveni vojni. Organizatorji tudi v Kobilju pričakujejo veliko obiskovalcev, ki si bodo ogledali aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično državo... Razstava »Človeka nikar … aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo« je bila pripravljena v Muzeju slovenske policije, kot prva razstava o osamosvojitveni vojni pri nas. Prvič je bila predstavljena 26.3.1994 na ustanovni skupščini Združenja Sever (Združenja delavcev organov za notranje zadeve, sodelujočih pri osamosvajanju RS) v Novem mestu in je do sedaj že nad stokrat gostovala po različnih krajih Slovenije. Avtorica razstave je omenjena mag. Biserka Debeljak, upokojena kustosinja in nekdanja vodja muzeja. Razstava prikazuje dogodke, ki so Slovenijo vodili v samostojnost in v katerih so takratni organi za notranje zadeve z milico, kot najbolj izpostavljeno strukturo odigrali pomembno vlogo. Izpostavlja posredne in neposredne vzroke za okupacijo Slovenije. Kaže pripravljenost in usposobljenost naših takratnih miličnikov za obrambo slovenskega ozemlja in slovenskih državljanov, že pred začetkom vojne in nato v sami vojni. Zajema čas od 1.12.1989 do 26.10.1991, to je od preprečitve t.i. »mitinga resnice« v Ljubljani, ko je slovenski milici uspelo zatreti prvo večjo provokacijo bodočega agresorja na naših tleh, pa do trenutka, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA. Glavni namen razstave je spominjati in opominjati. Opominjati na grozote vojne, za katere si želimo, da se ne bi nikoli več ponovile. Spominjati pa na trenutke, ko so se Slovencem uresničile tisočletne sanje in smo končno zaživeli v svoji državi...