Bliža se premiera novega slovenskega filma Ne le folklorni festival po katerem Beltince poznajo tudi izven naših meja, temveč tudi nekateri drugi kulturni dogodki se v naslednjih dneh obetajo v omenjenem kraju na Ravenskem. V Kulturnem domu Beltinci bo namreč v sredo, 30. julija, 2008 ob 20.00 premiera poetičnega filma režiserke Maje Weiss: Občutek za veter. Po projekciji filma bo sledila še predstavitev filmske ekipe in druženje z ustvarjalci filma. Film je sicer nastal po istoimenski pesniški knjigi Ferija Lainščka in Dušana Šarotarja, ki je leta 2004 izšla pri založbi Franc - Franc iz Murske Sobote. Posnet je bil na različnih lokacijah v Prekmurju. To je predvsem film o besedi, vetru, o nevidnem, o tistem, kar je edino v nas, morebiti temu lahko še pravimo duša, mogoče samo občutek.
Občutek za veter je poetični portret panonske pokrajine, ki jo je režiserka Maja Weiss raziskovala skozi poezijo, muziko, fotografije in predvsem na dolgem potovanju po ravnici gor in dol. Dolžina filma je 50 min, ob režiserki Maji Weiss, pa so zraven ustvarjalci, scenarij: Feri Lainšček, Dušan Šarotar, Maja Weiss (po knjigi Ferija Lainščka in Dušana Šarotarja); kamera: Bojan Kastelic; montaža: Peter Lozar; glasba: Marko Grobler; fotografije: Jože Suhadolnik; organizatorja: Jani Kovačič in Simona Cizar; Produkcija: Bela film v koprodukciji s TV Slovenija in AV skladom Mzk, 2008. V filnu sodelujejo vsi udeleženci projekta, ob njih pa tudi drugi vidni ustvarjalci iz Prekmurja. Maja Weiss pa je o tem, kako je dobila navdih za dokumentarni film v takšni obliki, povedala, da se je v knjigo zaljubila pred dvema letoma. Tisti pred kamero in za kamero pa so poskušali uloviti občutek za veter - ki je občutek za melanholijo, ljubezen in transcendenco. Kot pravi, dokumentarcu dajejo dušo tudi glasbeniki Langa, Boštjan Baša, Vlado Kreslin, znanci in neznanci.
Dejstva: Kot rečeno, leta 2004 je pri založbi Franc-Franc v Murski Soboti izšla knjiga z naslovom Občutek za veter. Knjiga je skupno delo pesnikov Ferija Lainščka in Dušana Šarotarja, fotografa Jožeta Suhadolnika ter oblikovalcev Mihe Groblerja in Mateja Korena. Priložena ji je zgoščenka s skladbami, za katera je besedila napisal Feri Lainšček, glasbo Marko Grobler, izvajajo pa jih glasbena skupina Občutek za veter in pevka Moira. Knjiga je svojevrstna duhovna monografija Prekmurja, obenem pa del širšega umetniškega projekta. Leta 2007 sta se v projekt Občutek za veter vključila kipar Tomaž Kolarič in režiserka Maja Weiss. Tomaž Kolarič je pripravil idejno zasnovo in izdelal prototip Panonskega ušesa, objekta, »prisluškovalca vetru«, katerega instalacija bo omogočila prenos naravnih šumov iz lokacije v Prekmurju s pomočjo elektronskih medijev v internetno medmrežje.
Koncept: Avtorji so projekt zasnovali kot svojevrstno umetniško potovanje na sledi občutku za veter, ki ga razumemo kot metaforo za tišino, skrivnost, tisto popolnoma drugo, kar pa bistveno zaznamuje neko pokrajino in ji daje enkraten, nezamenljiv melos in sentiment. Občutku za veter so sledili v geografsko zamejenem prostoru Prekmurja, vendar pa so svoja izhodišča najdevali tudi v mnogo širšem duhovnem kontekstu, ki ga opredeljujejo s pojmom stepska melanholija. Prav slednje so želeli dosledneje raziskati in predstaviti širokemu občinstvu. Pri tem gre seveda za navidez že znani koncept, oziroma vzorec, s katerim največkrat zmotno in povsem stereotipno povezujejo podobo ravnine in senzibilnost njenih prebivalcev z neko folklorno idealizirano in predvsem lokalno omejeno sliko, v kateri umanjka prostora za geografsko razsežnost, umetniško globino ter duhovno kompleksnost panonskega prostora. Prepričani so, da je poročilo o popotovanju lahko pristno in vznemirljivo, obenem pa tudi umetniško prepričljivo, drzno in novo.
Feri Lainšček je o snemanju filma in o občutenju svoje poezije skozi pogled režiserke deja: "Ni nastajal samo dokument o specifični umetnosti v prostoru in času, temveč smo veliko tega pravzaprav soustvarili. Režiserka Maja Weiss in njeni sodelavci so tako postali ustvarjalni akterji gibanja Občutek za veter. Pridružili so se umetnikom, ki so doslej prihajali v Prekmurje, da bi ga videli in opisali drugače, kot to zmorejo kartografi, ali recimo turisti. No, ta film bo seveda potreboval tudi posebno občutljivega gledalca. Gre namreč za konceptualno filmsko delo, kakršna v tem času pri nas le redko nastajajo. Tudi zaradi tega sem zelo vesel, da smo dobili to priložnost, saj se bo tako trajno ohranila vsebina, ki nikakor ni enoznačna." »Ko sem pred leti v neki vremenoslovski knjigi prebral, da gre pri vetru pravzaprav za zračne tokove, odvisne od neštetih klimatskih okoliščin, me je obšla otožnost. Veter je bil zame zmeraj pesniška in ne meteorološka prvina, čeprav ob koncu klasičnih verzov manj uporaben zaradi ne najbolj poetičnih rim. Zdaj sta mi mlada pesnika, Feri Lainšček in Dušan Šarotar, eden v verzih, drugi v prozi, vrnila zaupanje v pesniško videnje vetra. S svojim občutkom za veter sta zbudila tudi moje čutenje in občutke, povezane z ravnino, reko in vetrom. Iz njunih besedil sem prebral melanholijo pokrajine, skrite v njeni ravninski brezkončnosti in v njenem nenehnem rečnem odtekanju. Mogoče bi namesto tuje melanholije lahko uporabil tudi domačo besedo otožnost, pomembno je le, da tako pri eni kot pri drugi ne povlečemo preprostega enačaja z žalostjo.« (Kajetan Kovič, iz spremne besede k pesniški monografiji Občutku za veter)