Številni ljubitelji likovne umetnosti so se zbrali v galeriji Doma kulture v Gornji Radgoni, kjer so odprli razstavo slikarskih del domače likovnice Pavle Krajnc, ki se tokrat predstavlja s samimi krajinami – slikami, ki so nastali na različnih območjih Slovenije, od Prekmurja in Štajerske, do Gorenjske in Primorske. Poleg same avtorice, ki je pozdravila prisotne, je nekaj besed spregovorila tudi predstavnica Zavoda za kulturo, promocijo in turizem Kultprotur, Marija Šturm Dolinšek, za glasbene vložke pa je poskrbela odlična violinistka Mirjam Mah. Avtorico razstave, ki bo na ogled do 10. aprila, Pavlo Krajnc je predstavila predsednica Likovnega društva Radgona Tatjana Mijatovič, samo razstavo pa je predstavila akademska slikarka, mag. Saša Bezjak.

„Človek mora imeti v vsakem življenjskem obdobju cilje in ideale, pa čeprav se zdijo tako nedosegljivi, kot zvezde, mora se orientirati po njih in strmeti k temu, da jih doseže! To je moto, ki žene Pavlo Krajnc, umetnico katera je z dušo in srcem pri likovnem ustvarjanju. Pavla je slikarka, ki sodi v veteranske vrste likovnikov našega društva in uresničuje cilje in ideale, ki si jih je zadala v svojem tretjem življenjskem obdobju. Narava v vseh njenih barvah in lepotah je tista, ki jo tudi kot likovnico nagovarja. Največkrat upodablja v svojih slikah realistično krajino. Med likovniki našega društva jih je le nekaj, ki slikajo v realizmu, kar je za ljubiteljska društva prej izjema, kot pravilo. Zato Pavline slike toliko bolj cenimo, pa tudi zato, ker so tople in nam božajo dušo… predvsem tiste, kjer dodaja rumeno barvo, barvo, ki jo ima najraje“, je med drugim dejala Mijatovičeva, ki je slikarki čestitala na lepi razstavi.

Avtorica Pavla Krajnc, ki je tokratno razstavo poimenovala „Podobe slovenske krajine“, saj jo krajine v slikarstvu najbolj navdihujejo, je rojena v Vodicah na Gorenjskem. Po poklicu je magistra kmetijskih znanosti. Ker je med študijem spoznala svojega Milka Krajnca, se je preselila iz Gorenjske na Štajersko. Zaposlena je bila v Kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni, kasneje pa v Leku v Lipovcih, kjer se je njeno delovno poslanstvo tudi zaključilo. Danes živi v Bučkovcih pri Mali Nedelji, kjer z možem Milkom skrbita za manjše posestvo. Sama pravi, da za ustvarjanje potrebuje živ model, torej naravo in v okolju, kjer živi je njena potreba po tem, nedvomno izpolnjena. Pavla se je v času svojega likovnega angažmaja predstavila javnosti s samostojnimi in skupinskimi razstavami. Med drugim je svoja dela predstavila tudi v galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru, v DOSOR-u v Radencih, na Jarenini, v Bio termah Mala Nedelja, v Monoštru na Madžarskem, v Leku v Ljubljani in drugje. Rada se udeleži likovnih srečanj domačega društva in sodeluje na vseh društvenih razstavah. Je pa tudi sooblikovalka drugih likovnih zgodb, ob tem je aktivna tudi v Društvu upokojencev Gornja Radgona.

„Pavla Krajnc, ki je prišla v naše kraje iz prelepe Gorenjske, je zanimivo, na začetku, v mladosti bila vpisana na študij arhitekture, a splet naključij je nanesel tako, da je pristala v agronomiji, ki je zaznamovala njeno življenje. Že v tej postavitvi, kjer sta skupaj postavljeni dve na različen način narejeni sliki začutimo delček celotnega njenega opusa. Njen slikarski zapis izvira iz vidnega, vendar ni samo vidno, ampak je likovna nadgradnja tega. Predvsem začetniški slikarji se oklepajo vidnega tako zelo, da pozabijo na celoto slike, na kompozicijo, enostavno na to, da slika diha. Pavla je slikarka z dolgo kilometrino. Likovno igranje in užitek sta ji znana. Vodi jo zunanji impulz, ki ga skozi svoj vizualni uvid predela v dušno, lepo, zanimivo sliko. V sliki lahko začutimo občutek , ki ga je doživela v naravi“, je Pavlina dela ocenila mag. Saša Bezjak.

Pavla je med drugim izpopolnjevanjem štiri leta obiskovala likovne delavnice akademskega slikarja Mirka Rainerja iz Murske Sobote, ki kot sama pravi, ji je dal osnove likovnega jezika kot so kompozicija, zlati rez in seveda na začetku študijsko risanje. Naučil jo je toliko, da je dobila slikarsko samozavest. „Na Pavlinih slikah vidimo v glavnem kot motiv krajino in le na eni je panonska hiša s Filovcev. V glavnem je zabeležila motive iz rodne Gorenjske, potem Štajerske, Prekmurja in tudi Primorske. Zelo pomemben podatek in zgled slikarjem začetnikom je lahko, da niti ena slika ni nastala po fotografiji. Vse so bile narejene v naravi. Vse slike so v tehniki olja na platnu in morda za koga nepomembno, zame ne – Pavla ima izjemen občutek za izbiro okvirja k sliki“, je dejala mag. Bezjakova, ki je dodala, da so slike z razstave nastale v zadnjih sedmih letih, in nadaljevala: „Ko se uzremo po razstavi ugotovimo in umetnica tudi sama pove, da je njena barva rumena. Ima izreden občutek za barvo in teksturo. Nekatere izmed slik so narejene s slikarsko lopatico. Ima tudi izreden občutek kako poudariti, da tisto kar želi pride najbolj do izraza in seveda uporabiti globinske ključe. Slika se po planih lepo giblje nazaj v globino in v zadnjih letih je njen izraz postal še svobodnejši, poteze modernejše, postavljene z znanjem in slikarsko intuicijo“.